Izbrana kakovost: Prašičerejci na razpotju

Poleg večjega nadzora nad izvorom in kakovostjo svinjskega mesa je bil cilj predvsem rejcev, da se spodbudi rast domače proizvodnje. V ta namen je bil celo predstavljen projekt razvoja domače prašičereje na sejmu Agra. V razvojnem konceptu je bila na prvo mesto postavljena zaščitna cena domačega prašiča, ki naj bi bila najmanj 1,70 evra za kilogram tople svinjske polovice.

Naslednji pomemben ukrep je predvidena uvedba masnih bilanc v trgovinah, ki ji ne predelovalci oziroma mesarji ne trgovci niso bili preveč naklonjeni. To je bil korak naprej. Ob izbruhu afriške prašičje kuge v Belgiji se je namreč pokazala razlika med odkupnimi cenami na štajerski borzi in dejanskimi odkupnimi cenami v Avstriji. Te v vseh avstrijskih deželah niso enake, so pa v povprečju za 20 do 30 odstotkov višje od borznih. Na ceno na evropskem trgu v zadnjih dveh letih močno vpliva tudi način reje. Velikim trgovskim verigam je ob ekološki reji vse pomembnejša tudi vključenost rej v ukrep za dobrobit živali. Še pred sklepno razpravo v evropskem parlamentu o poštenih trgovskih praksah je najprej nemški Aldi (pri nas poznan kot Hofer) začel dodatno plačevati meso iz rej, vključenih v dobrobit živali. Zdaj so storili še korak naprej.

Kot poroča nemški časopis Neue Osnabrücker Zeitung, se je šest velikih trgovskih verig v Nemčiji odločilo za izdelavo izvornega kompasa (nalepke) za označevanje mesa. Na tej naj bi potrošnik izvedel izvor – rejca, način reje in vključenost rejca v posamezne ukrepe. To pomeni, da je eden od standardov tudi oznaka vključenosti v ukrep za dobro počutje živali. Eden od teh je nalepko že preizkusil in doživel ugoden odziv potrošnikov. Verige so se povezale v prostovoljno združenje Tierwohl. Podjetja, povezana v tej pobudi, plačujejo 6,25 centa od kilograma prodanega mesa in izdelkov v poseben sklad, v katerem zberejo približno 130 milijonov evrov, ki jih namenijo za višje odkupne cene mesa iz rej, vključenih v dobrobit živali. To je dvignilo na noge mesarje, toda vse bolj očitno je, da bodo iz te zgodbe trgovci izšli kot zmagovalci, saj so začeli vzpostavljati neposreden odnos z rejci. Eden od teh iz nemške verige, ki deluje tudi v Avstriji, se je že odločil za oskrbo svojih trgovin z mesom iz Schleswig-Holsteina, označeno s certifikatom kakovosti iz te pokrajine. Tako je že omenjeni spodbudi za ukrep dobrobit živali dodal še prepoznaven lokalni izvor mesa. Eden od trgovcev v prej omenjeni verigi je pred dobrim tednom predstavil sveže lokalno mleko z oznako vključenosti krav molznic v ukrep za dobrobit živali. Drži pa, da avstrijski kmetje odločno protestirajo proti velikemu trgovcu, ki deluje pri nas, da ni pripravljen plačati lokalne kakovosti. Ta dokazuje nasprotno in trdi, da je za višjo kakovost doplačal več kot šest milijonov evrov.

Superhrana

Tudi pri nas že nekaj časa potekajo obsežne marketinške akcije za spodbujanje nakupa hrane iz sheme Izbrana kakovost in lokalnega izvora. Problem pa je, da kljub zahtevanem certificiranju vključenih pridelovalcev in rejcev v ukrep dobrobit živali te informacije potrošnik na trgovski polici nima. Da bi se zgodila pobuda trgovcev, kot so jo uveljavile nemške trgovske verige, je težko pričakovati. Kot nam je povedal predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga, ukrepi izvajanja dobrobiti živali pri nas niso sporni. Kmetje, vključeni v ukrep, jih izvajajo. Očitno je prišlo do zapleta pri vključevanju v shemo Izbrana kakovost. Ob definiranju skotenega, rejenega prašiča in njegovega zakola ter predelave EU zahteva dopolnitev pri specifikaciji krmne osnove. Premalo je navedba, koliko krme kmet pridela sam in koliko je dokupi. Za certifikat Izbrana kakovost se zahteva specifikacija uporabljene krme, načina pridelave in ne nazadnje tudi semena, iz katerega je krma pridelana. Po naših in evropskih standardih ni mogoče uporabljati krme iz gensko spremenjenih organizmov. Drug pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost, je uporaba zaščitnih sredstev pri pridelavi krme. Po Vargovi oceni ne gre za večji problem, saj pomurski rejci izpolnjujejo vse zahtevane standarde. K temu jih zavezuje dosledno izvajanje programa KOPOP. Gre za administrativno ureditev zapleta. Jasno pa je, da bo ob upoštevanju teh dejstev nekoliko zahtevnejše certificiranje reje za vstop v shemo. Saj bo poleg živali treba certificirati tudi krmo in krmne obroke. Zato shema Izbrana kakovost v prašičereji verjetno ne bo zaživela pred julijem naslednje leto.

Rejci meso prodajo neposredno trgovcem

Do konca leta je za t. i. nepovezane rejce nemogoče izpolniti druge zahteve za izvajanje sheme. Gre za vzpostavitev organizacije proizvajalcev. Po veljavni uredbi je možnost ustanavljanja organizacije proizvajalcev široka, zato je pričakovati, da bosta dva velika sistema z vertikalno organiziranostjo in zasebnimi kooperanti (Panvita in Ihan) ustanovila svoji organizaciji. To možnost bodo verjetno izkoristile tudi zadruge, ki se ukvarjajo z organizacijo prašičerejske proizvodnje.Nepovezani rejci, med katerimi je tudi Alojz Varga, trenutno preučujejo možnost ustanovitve lastne organizacije ali pa morebitne povezave z eno od zadrug. Varga je povedal, da gre za pozitiven premik, saj so pravila za organizacijo stroga in članom ne dovoljujejo soliranja, posredno pa vsem prinašajo korist. Organizacija proizvajalcev jim omogoča tudi neposredna pogajanja ne samo z mesarji, ampak tudi neposredno s trgovci.
Kot nam je povedal, lahko realno pričakujemo, da se bo nemška praksa počasi začela prenašati tudi k nam, in glede na to, da se neposredno povezovanje rejcev in trgovcev vse bolj širi, bi naši rejci ob ustrezni organiziranosti že lahko začeli ponujati svoje meso neposredno trgovcem. Zametki tovrstnih praks se namreč že kažejo tudi pri nas.