»Kljub spremenjenim splošnim razmeram zaradi epidemije covida-19 poslujemo v okviru pričakovanj. Ponosen sem na celoten kolektiv, s katerim dobro delamo v teh težkih časih, ko se razmere hitro spreminjajo,« pravi Miran Fujs, ki je pred letom dni postal predsednik uprave gornjeradgonskega Arconta, največjega evropskega proizvajalca bivalnih enot. Arcont je sicer del večje družine in je proizvodni obrat ter kompetenčni center razvoja avstrijskega Containexa, ta pa spada v skupino Walter Group. V minulem poslovnem letu je družba, ki ima s hčerinsko družbo Arcont IP 840 zaposlenih, ustvarila 72 milijonov evrov prihodkov in 2,3 milijona evrov dobička.
Konec marca, ko končujete poslovno leto, je bila v državi že razglašena epidemija. Kako ste prebrodili prvi val?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
»V tekočem koledarskem letu smo dosegli zastavljene načrte. Verjetno bomo ustvarili podoben poslovni rezultat kot lani. Zaradi nekaterih ukrepov v prvem valu epidemije so bile proizvedene količine nekoliko umetno znižane, ne glede na to, da je bilo povpraševanje stabilno. Dobro kaže tudi do konca letošnjega leta, prav tako smo optimistični za začetek prvega četrtletja leta 2021. Poslovanje Arconta in celotnega Containexa letos kljub krizi ni slabo, ravno nasprotno. Že tradicionalno naša skupina, s tem pa tudi mi, uspešno posluje v Nemčiji, Švici in Avstriji. Trenutno zelo dobro poslujemo tudi v Veliki Britaniji, pri tem sumimo, da je to povezano z brexitom in želijo naši kupci narediti še nekaj dodatnih zalog bivalnih enot, preden bodo verjetno postale za njih nekoliko dražje, ker ne bodo več del skupnega trga.«
Kolikšen je trenutno obseg proizvodnje?
»Trenutno proizvedemo 60 bivalnih enot na dan, kar je na podobni ravni kot pred epidemijo. Spremenila se je struktura proizvedenih izdelkov, saj delamo zahtevnejše izdelke kot lani. To je povezano tudi s proizvodnjo novih izdelkov – bivalnih enot Plus line. V prvem četrtletju prihodnjega leta jih želimo proizvesti pet na dan, proti koncu leta pa že deset na dan. Ta izdelek bo postajal vedno pomembnejši del naše proizvodnje, saj prinaša večjo dodano vrednost.«
Kaj so sicer bistvene lastnosti nove bivalne enote?
»Kot pove že ime, gre za nekaj več. To se izraža že pri zunanjem in notranjem dizajnu. Pri tej bivalni enoti je prisoten 'vav' dejavnik v primerjavi s klasično bivalno enoto. Razvili smo jo sami, s čimer krepimo vlogo Arconta kot kompetenčnega centra za razvoj bivalnih enot znotraj skupine. Sicer smo ta izdelek razvili zaradi potreb na trgu, sama regulativa za proizvodnjo bivalnih enot se vedno bolj zaostruje. Izdelek je z vidika gradbene fizike, nosilnosti in protipožarne varnosti na višji ravni od klasične bivalne enote.«
Želite torej okrepiti vlogo Arconta znotraj skupine …
»Za to si prizadevamo. Zato bomo tudi okrepili ekipo, ki v podjetju skrbi za tehnični in tehnološki razvoj. Že zdaj smo znotraj skupine vodilni na področju informatike, v Gornji Radgoni delamo tudi statične predračune za celotno skupino. V tej ekipi je bilo doslej 35 inženirjev, kmalu jih bo 40. Tudi hčerinska družba Arcont IP, ki proizvaja stavbno pohištvo in je morala v prvem valu epidemije, ko nam je bilo onemogočeno izvajanje del za zunanje naročnike, za večji del zaposlenih uvesti čakanje na delo, je v tem času okrepila delo v tako imenovanem internem programu. Tako danes poleg zunanjih naročil in dela za Arcont proizvaja še stavbno pohištvo za tri druga podjetja znotraj skupine. Trenutno je poslovanje hčerinske družbe zelo stabilno. Po spomladanskem 'lockdownu' se krepi poslovanje tudi na zunanjem trgu. Tudi sicer želimo v novem letu postati neke vrste hišni dobavitelj za skupino Walter Group, ki izvaja investicije v večstanovanjskih stavbah, predvsem na Dunaju in v Münchnu, mi pa želimo sodelovati pri tem kot kakovosten proizvajalec in montažer stavbnega PVC- in ALU-pohištva. Naslednje leto bo za obe družbi pomembno tudi z vidika investicij, saj želimo za širitev in posodobitev proizvodnje nameniti okoli pet milijonov evrov. Smo na dobri poti, da o tem prepričamo lastnike in začnemo investicijo. Pri tem smo nekatere pomembne investicije že izvedli, med drugim smo investirali 700 tisoč evrov v nakup novega laserskega rezalnika, glede na povečan obseg naročil smo morali naročiti še enega. V prihodnosti bomo prav tako dodatno investirali v povečanje proizvodnih prostorov in robotizacijo varjenja.«
Vaše bivalne enote so v številnih projektih uporabljene drugače, kot si največkrat predstavljamo. Od montažnega objekta slačilnic nogometnega kluba Southampton do drugih zanimivih struktur …
»Velikokrat predvsem v Sloveniji dobim vprašanje, komu prodajamo naše bivalne enote. Večina ljudi si jih pač predstavlja v vlogi zabojnika na gradbišču. Tudi ta segment je seveda zelo pomemben, ampak v Gornji Radgoni izdelamo malo bivalnih enot za ta namen. Naši izdelki se uporabljajo za številne namene, od prodajaln do pisarn, tudi kot objekti za trening v angleški premier ligi. V Švici, ki jo običajno vidimo kot zelo bogato državo, prodamo ogromno bivalnih enot za potrebe šol in vrtcev. Seveda ne gre za trajne rešitve, ampak se v posameznih kantonih racionalno odločajo – če imajo recimo nekaj let prirast otrok, ne gredo takoj gradit pasivnih vrtcev, temveč za nekaj let raje postavijo montažne objekte, v katerih so začasne učilnice, ki seveda ustrezajo vsem standardom. Največji objekt smo letos naredili za švicarsko vojsko, gre za zelo zahteven projekt, pri katerem je bil izredno oster nadzor, pregledovali so domala vsak kabel. Tak objekt bodo zagotovo uporabljali več let, naš izdelek je torej idealen tudi za tovrstne kombinacije nadomestnih in trajnih gradenj.«
Ste morda dobili letos kakšna naročila, povezana z epidemijo? Kot vidimo, se bivalne enote v teh razmerah uporabljajo za številne namene, kot prostori za jemanje brisov ali druge vrste montažni zdravstveni objekti …
»Da, v prvem valu epidemije smo kar nekaj bivalnih enot prodali v Italijo, kjer je bila situacija zelo zahtevna. Večinoma so jih uporabljali na vstopnih covid točkah, kakršne vidimo tudi v Sloveniji, kjer za ta namen večinoma uporabljajo ravno naše bivalne enote.«
Vsake toliko časa se omenja možnost vzpostavitve železniške povezave med Gornjo Radgono in avstrijsko Radgono. Bi bilo to za vas zanimivo v logističnem smislu?
»Zagotovo. Že več let podpiramo prizadevanja za gradnjo novega mostu med Radgonama, pri čemer ni v ospredju poslovni del, čeprav bo v prihodnosti zagotovo tudi pomemben. Če želimo delovati v skladu z zahtevami za varovanje okolja, bo verjetno treba kar nekaj transporta prenesti tudi na železnice.«