Premier Janez Janša je uvodoma spomnil, da je pred skoraj letom dni zaprisegla aktualna vlada. Danes govorimo o obletnici, ki nima nobene primerjave, delno je mogoča le z letom 1991 in časom osamosvajanja. Dejal je, da če pogledamo nazaj, lahko opazimo, da do marca 2020 ni bilo narejeno nič, in po njegovem mnenju je to tudi eden od razlogov, da je takratna vlada pred začetkom epidemije vrgla puško v koruzo. "Stranke, ki smo sestavile koalicijo, smo se zavedale, da nas čaka težko breme. Epidemija je bila pravzaprav ne le za Slovenijo, ampak tudi za svet, večja preizkušnja kot je kazalo na samem začetku."
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Janša pravi, da je njegova vlada sledila opozorilom in po prvem valu, ki ga je država relativno uspešno prestala, prenovila državni načrt za ravnanje v času epidemije. Na to se je po njegovem mnenju opozarjalo že štiri leta. "To, kar prej ni bilo narejeno v štirih letih, smo mi naredili v nekaj mesecih in opozarjali na drugi val, ki pa v Sloveniji ni bil resno vzet," tako premier. Vse napore, ki so jih vložili v spopad z epidemijo, pa je možno izmeriti v vseh ukrepih, ki so zbrali v protikoronskih paketih. V primerjavi z drugimi državami predsednik vlade pravi, da je Slovenija edina, ki je naslovila vse in ni izpustila niti tistih kategorij, ki jih drugi so. Dodaja, da so v pozitivnem smislu bistveno presegli napovedi, ki so bile dane ob začetku epidemije. Tako je bil padec BDP za 20 odstotkov nižji od napovedi, ohranjena so bila delovna mesta, ki bi sicer po besedah Janše trajno izginile iz ponudbe slovenskega gospodarstva.
Napoveduje, da če ne bo negativnih presenečenj, lahko v letošnjem letu nadoknadimo padec BDP. Z dodatnimi sredstvi, ki so jih izpogojevali, želijo povečati odpornost države pred epidemijo in vali, ter popraviti stvari, ki jih je treba, na primer v zdravstvenem sistemu, pri oskrbi starejših, sposobnosti reagiranja na krize. "Kljub temu, da smo bili 80 odstotkov časa zaposleni z epidemijo, je vlada v tem času skušala uresničevati ključne naloge iz koalicijske pogodbe, tudi sistemske stvari, ki so bile desetletja nedotaknjene," pravi Janša. Izpostavil je sanacijo problemov v mnogih zdravstvenih ustanovah, ki so v času enega leta podeseterile kapacitete za obravnavno bolnikov s covidom-19. Dodal je, da je bil delež tistih, ki so umrli, od tistih, ki so zboleli, nižji kot npr. v Nemčiji. "Slovensko zdravstvo je pozdravilo večji delež okuženih kot recimo nemško. Tu gre izreči zahvalo tistim, ki so v zdravstvu zagotavljali kapacitete, da ni bilo treba bolnikov voziti v druge države."
Kot ključne naloge v prihodnjem letu je izpostavil debirokratizacijo, decentralizacijo in ureditev dolgotrajne oskrbe. Dodal je, da je epidemija razgalila probleme v slovenskem zdravstvenem sistemu. Eden od teh je pomanjkanje kadrov, vzroka, ki ju je Janša omenil, pa sta kaos in neustrezen plačni sistem.
"Epidemija še vedno traja. 12 držav EU je uradno v tretjem valu. Tudi v Sloveniji smo včeraj potrdili nekaj manj kot 800 okužb, kljub temu pa so prisotni trendi umiranja in zmanjševanja obremenjenosti zdravstvenega sistem." Janša je ob tem še dodal, da je Slovenija pretekli teden ponudila pomoč državam v regiji, ki so zelo prizadete in potrebujejo pomoč. S premierji drugih držav pa se trudi prepričevati evropsko komisijo za dodatne dobave komisij. Vesel je, da prihaja do novih dobav cepiv in do novih dobaviteljev. Kljub vsemu opozarja, da je realno pričakovati tretji val in zato je treba reagirati in se nanj pripraviti.
Ob koncu je še dejal, da je opozicija epidemijo izkoriščala v boju za oblast. Želi si, da vladi nehajo metati polena pod noge, saj je to v škodo vseh.
Besedam Janše sta se pridružila tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in minister za obrambo Matej Tonin. Prvi je izpostavil, da imamo ambiciozno gospodarstvo in stabilne finance. "Vnajkrajšem času bomo nadoknadili lanskoletni padec. Slovenija bo uspešna le takrat, ko bo imela močno gospodarstvo. Tega se koalicijske stranke zadevamo." Tonin pa dodal, da bodo debirokratizaciji sledile reforme, saj je treba nekatere stvari sistemsko rešiti. Kmetijski minister Jože Podgoršek se je med drugim dotaknil še razmeram na njegovem področju in napovedal, da jih čaka ogromno izzivov.