Poslanec Jožef Horvat (NSi) je na premierja naslovil vprašanje glede ključnih ukrepov za okrevanje slovenskega gospodarstva po epidemiji. Zanimalo ga je tudi, kaj bo vlada storila za posodobitev javnega zdravstvenega sistema, ki bo vsem državljanom zagotavljal dostopno javno zdravstvo. "Pred nami je zahteven čas spopada z zadnjo tretjino epidemije," je dejal Janša in dodal, da bo sledila odprava posledic epidemije. Dokončni dogovor o svežnju za spoprijem EU s pandemijo covida-19, ki so ga v četrtek na vrhu EU dosegli voditelji držav članic, po njegovih besedah "krepi luč na koncu tunela", saj brez tega tudi ne bi bilo virov za sedmi protikoronski paket v takem okviru, kot ga pripravljajo, prav tako pa ne bi mogli nadaljevati s pripravo nacionalnega načrta za okrevanje.
Če 1800 milijard, kolikor bo sveženj namenil za celotno unijo, pomeni neko nepredstavljivo veliko številko, pa je okoli 10 milijard evrov, ki jih bo iz njega prejela Slovenija, bolj oprijemljivih. "Dejstvo je, da je bil dosežen pomemben odgovor in v senci tega tudi soglasje o podnebnih ciljih, da Evropa postane ogljično nevtralna do leta 2050," je ocenil.
Kaj bodo prioritete?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Med prioritetami pri ukrepanju za okrevanje po epidemiji bo, tako Janša, prav gotovo zdravstvo, saj bo Slovenija lahko s pametnim investiranjem ne samo pokrila posledice epidemije, temveč odpravila tudi nekatere težave, ki so posledica nespametnega odločanja v preteklih letih. Predstavil je tudi načrte na gospodarskem področju, ki gredo v smeri izboljšanja investicijskega okolja, debirokratizacije in tudi davčnih ukrepov. Pri slednjih je dejal, da bodo rešitve na poslanskih klopeh še pred poletjem, da bi bile lahko uveljavljene z letom 2022. Kmalu pa naj bi vlada v DZ poslala tudi prvi paket s področja debirokratizacije, in sicer tisti, ki "ne terja drastičnih sprememb".
V nobenem pogledu nismo najslabši
Z vprašanjem o spopadanju z zdravstveno in gospodarsko krizo se je na premierja obrnil tudi poslanec Luka Mesec (Levica), ki je bil kritičen do dela vlade. "Slovenija je prva po tem, kako slabo upravljamo krizo. Imamo najdaljše zaprtje javnega življenja v regiji, pa smo kljub temu najslabši. Ljudje vam ne zaupajo," je dejal Mesec. Janša se z njim ni strinjal. "V realnem svetu, kjer veljajo realni podatki, Slovenija po nobenem kriteriju ni najslabša v spopadu z epidemijo," je dejal. Različne države imajo različne podatke, ker so v različnih fazah epidemije. "Pri nas bi lahko bili boljši, če bi delali skupaj, vi pa to jemljete kot politični boj. Ne zdravstveno, ne socialno, ne politično in ne ekonomsko nismo najslabši," je odgovoril. Težave, s katerimi se soočamo, tudi pomanjkanje bolnišničnih postelj za akutno obravnavo, pa niso nastale čez noč, temveč so posledica neukrepanja v minulih letih, je pristavil.
"Vlada se ukvarja z epidemijo in njenimi posledicami in situacijo, v kateri bo treba posledice odpravljati," je še dejal Janša. Poleg naporov, ki so jih vložili, da se je sprostilo 1800 milijard evrov za evropsko gospodarstvo, od tega 10 milijard za Slovenijo, so prejšnji teden, kot je spomnil premier, podpisali tudi strateški partnerski sporazum z ZDA, z Izraelom pa sporazum o inovacijah.