Janša je v pogovoru na današnjem dogodku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (Amcham Slovenija), ki je bil sicer posvečen strateškim vprašanjem in izzivom nadaljnjega razvoja Slovenije in njenega položaja v EU in mednarodni skupnosti, odgovoril tudi na vprašanje, zakaj danes kljub večjemu številu potrjenih okužb z novim koronavirusom ni tako ostrih ukrepov kot spomladi v prvem valu epidemije. Po njegovih besedah razlog tiči v tem, da imamo kljub večjemu številu potrjenih okužb k sreči manj hospitalizacij. Te številke so trenutno še obvladljive, smo še v "oranžni coni" glede na državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu nalezljive bolezni, je pojasnil.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Za naprej pa ima vlada po njegovih zagotovilih že izdelane načrte. V naslednjih dneh tako Janša napoveduje javno predstavitev že usklajenega načrta ukrepov, ki bodo v prihodnosti potrebni glede na razvoj dogodkov. Kot ključni parameter je pri tem navedel število zasedenih postelj v slovenskih bolnišnicah in s tem obremenjenost zdravstvenega sistema. V ponedeljek je bilo npr. hospitaliziranih 84 bolnikov s covidom-19, na intenzivni negi pa jih je bilo 16. Janša je ob nekaterih kritikah ravnanja vlade dejal, da se je država spomladi veliko naučila. "Če se ne bi, bi bil položaj danes precej bolj kritičen," je pripomnil. Tudi zdravstvene in socialnovarstvene ustanove so vdor okužb bolje obvladale, in to že na samem začetku, je dodal. Še vedno obstajajo nekatere kritične točke, kjer je razlog predvsem to, da se ljudje ne držijo ukrepov, a položaj je še vedno obvladljiv in lahko delujemo brez ostrejših ukrepov, je orisal stanje.
Spomnil je tudi na njegove napovedi, da bomo jeseni oz. do učinkovitega in dostopnega cepiva kot družba normalno delovali le, če bomo v tem času uspeli široko in učinkovito uporabljati aplikacijo za sledenje okužbam. Janša ugotavlja, da se to ni zgodilo. Še vedno je aplikacija le prostovoljna, kar se po njegovih besedah vidi tudi pri njeni uporabi. Glede na položaj Slovenije sredi stare celine bi takšna aplikacija najbolje delovala, če bi bila vseevropska, je dodal in znova obžaloval, da se EU glede tega ni uspela dogovoriti. Nekateri učinki aplikacije tako sicer so, a niso takšni, da bi bili alternativa ukrepom, je dodal premier. Zato nosimo maske, ohranjamo razdaljo in imamo druge omejitve. To sicer sproža javne polemike, a veliko teh omejitev ne bi bilo potrebnih, če bi aplikacijo imeli in če bi obstoječe ukrepe bolj spoštovali, je ocenil predsednik vlade.
Spomnil je na vladni predlog petega protikoronskega zakona, ki ga bo DZ obravnaval naslednji teden in s katerim bo država podaljšala nekatere obstoječe ukrepe za gospodarstvo in prebivalstvo in uvedla nove. Ko bo cepivo zaustavilo pandemijo, pa bodo sledili še nekateri ciljani ukrepi za tiste sektorje, ki se bodo po pandemičnem šoku pobirali dlje časa. To bo po njegovem prepričanju bistveno manjša težava, saj bo takrat optimizem evropsko in svetovno gospodarstvo pognal naprej in bo vse precej lažje.