Kultura v Pomurju v znamenju odra, knjig, razstav in še česa
Minulo leto je ponudilo veliko gledališča, knjižnih novosti in marsikaj, česar doslej v Pomurju še nismo videli
Leto 2025 je ponudilo pestro bero dogodkov na področju kulture. Posebej zanimivo je bilo dogajanje na odrskih deskah – januarja je gledališka skupina Društva upokojencev Lendava Kofetarji na odru gledališke in koncertne dvorane v Lendavi premierno uprizorila komedijo Resno moteni, v začetku februarja pa je krstno uprizoritev doživela komedija s pridihom kriminalke z naslovom Vila Crowley v izvedbi gledališke skupine Kulturnega društva 2020 Ljutomer, ki je letos praznovala pet let obstoja.
V polnosti je zaživela tudi medgeneracijska gledališka skupina iz Apač, ki se je letos občinstvu predstavila s premiero predstave Zaklad v dolini, avtorskim delom Urbana Pfeilerja, ki skupino vodi. Med večjimi dogodki na področju gledališča pa je bila vrnitev gledališke skupine Kulturno-umetniškega društva Štefana Kovača po petih letih premora, v Gledališču Park je na oder postavila kultni Let nad kukavičjim gnezdom, s katerim sedaj gostuje še po drugih odrih.
Knjige, takšne in drugačne
V tem letu smo lahko prebrali tudi kar nekaj novih proznih in pesniških del. V začetku leta je pri založbi Buča izšla druga knjiga Mateje Gaber z naslovom Svet je drugačen, v kateri avtorica opisuje spomine kot nadaljevanje zapisanih v prvencu Svet, kot iz škatlice vzet iz leta 2021.
Eva Novak, dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer iz Bakovec, je objavila knjižni prvenec z naslovom Zaslužiš si živeti večno, s katerim se je prijavila na natečaj Založbe 5ka in zasedla drugo mesto. Knjiga je doživela velik sloves, saj jo je založba kasneje tudi natisnila, Novakova pa jo je predstavila na številnih literarnih večerih in tudi v (radijskih) oddajah po vsej Sloveniji.
Alojz Sraka je predstavil svoj pesniški prvenec Drugačni konji, kjer so zbrane osebnoizpovedne pesmi v knjižnem jeziku in v narečju z različno tematiko, Aleš Ropoša je izdal svojo drugo zbirko kratkih zgodb z naslovom Pod napetostjo, septembra pa smo lahko v Pokrajinski in študijski knjižnici prisluhnili Branku Šömnu, ki je predstavil svojo zbirko novel Človek, ki ga ni.
Večernica je letos zasijala za Andreja E. Skubica in njegov prvi mladinski roman Lahko bi umrl na tem kavču z mano, na Porabskih literah pa so prve nagrade v svojih kategorijah odnesli David Kertesz, Dora Grebenar in Dušan Mukič.
Še en lep dogodek v zvezi s knjigami se je »rodil« v tem letu – Mančin dan branja, ljubezni in navdiha. Pripravili so ga v spomin na v letu 2024 preminulo novinarko, univerzitetno profesorico, publicistko, prostovoljko, političarko in igralko Manco Košir, ki je slovenski prostor zaznamovala s skrbjo za bralno kulturo, dogodku pa so se v Pomurju pridružili v gornjeradgonski knjižnici, kjer so hkrati obudili tudi spomin na bralni krožek.
Še nevidena dela in predmeti
Pestro je bilo tudi na področju likovne umetnosti. V Galeriji Murska Sobota so kot prvega v letu gostili Mirsada Begića, čigar ogromen opus zajema plastike malih dimenzij, javne spomenike in risbe. Prav risbe kot najmanj znani del njegovega opusa so bile v galeriji na ogled, vendar tokrat v obliki – slik. Prvič pa so bile na ogled tudi risbe Anteja Trstenjaka. Splošni knjižnici Ljutomer jih je za namen razstave posodila Umetnostna galerija Maribor, ob risbah pa so bile na ogled tudi njegove grafične plošče in nekaj del na papirju. V prostorih galerije v Ljutomeru so med drugim gostili še retrospektivno razstavo del akademskega slikarja Vladimirja Potočnika.
Spet skok v Mursko Soboto – tam smo imeli priložnost videti konkretno umetnost Achima Wernerja, ki temelji na močnem poudarku na geometrizmu, kot zadnja v tem letu pa so bila na ogled dela četverice DHLM iz stalne zbirke galerije, ob teh pa še posebej novejši akvareli Štefana Hauka. Njegova dela so bila na ogled tudi v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih ob Dnevih poezije in vina. Na lendavskem gradu smo imeli v tem letu priložnost videti dela dveh velikih umetnikov, sodobnikov Salvadorja Dalija in Otta Dixa. Rdeča nit so bile svetopisemske zgodbe.
Omeniti velja še odprtje prenovljenega dela stalne razstave Ljudje ob Muri v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Na razstavi z naslovom Življenje iz zemlje in podnaslovom Prazgodovinske naselbine v Pomurju so odslej na ogled najdbe arheoloških izkopavanj pri gradnji avtoceste v Pomurju. Razstavo so odprli ob 70-letnici muzeja, v okviru obletnice pa se je čez leto zvrstilo še več dogodkov, med prvimi je bila slavnostna akademija. Pomurski muzej je letos prejel tudi posebno nagrado – Valvasorjev nagelj, najvišje stanovsko priznanje za izjemne dosežke v muzejstvu, za razstavo Predmeti veselja.
Obletnice
Še naprej o obletnicah. Kulturno folklorno društvo Vrisk Apače je zaznamovalo 35-letnico delovanja s posebnim koncertom ob dnevu žena. Posebno visok jubilej so slavili tamburaši KD Peter Dajnko iz Črešnjevec – aktivni so že 115 let. Ob tej priložnosti so posneli tudi kratek film, ki so ga prvič predstavili na jubilejnem koncertu.
Nekoliko manjši, pa vendar pomemben jubilej sta zaznamovala glasbeni sestav in vokalna skupina Leščeček, ki z istoimensko folklorno skupino delujeta pri Kulturnem društvu Slavko Osterc Veržej. Ob tej priložnosti so izdali album, ki nosi naslov Glasbena razglednica iz Prlekije. Dvajset let pa je minilo tudi od prvega festivala sodobnega plesa Fronta, kar je za to vrsto umetnosti poseben mejnik, saj je v ruralnem okolju, kot je Pomurje, kjer sicer ni veliko drugih priložnosti za spoznavanje te vrste odrske umetnosti, trdno kljubovala vsa ta leta in tudi v epidemičnih časih ni prekinila uprizoritev.
Nemogoče je na tej strani našteti vse, kar se je zgodilo pomembnega in zanimivega v tem letu. Izbrali smo le nekaj drobcev, ki so se avtorici vtisnili v spomin, vam, bralcem, pa prepuščamo, da po svojem spominu in drobcih pobrskate še sami – morda tako, da ponovno prelistate vseh 53 številk (zdaj že lanskoletnega) Vestnika.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
