Premier je ponovil oceno, da bi lahko do konca poletja prišli do 70-odstotne precepljenosti oziroma drugače: "Če do konca poletja ne bomo prišli na 70-odstotno precepljenost, bomo imeli jeseni vse zaprto".
Opozoril je, da je delta različica novega koronavirusa za 60 odstotkov bolj nalezljiva od angleške različice in tudi v nekaterih državah, ki so zelo blizu Slovenije, so napovedi, da bi pri njih novi val nastopil že konec julija.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
V Sloveniji je po Janševih navedbah okoli 40 odkritih primerov okužb z različico delta, trenutno epidemiologi sledijo vsem stikom okuženih, vendar pa se v roku meseca dni pričakuje nove okužbe s to različico in bo zagotovo prišlo do naraščanja števila okužb. "Cepiva so v veliki meri ustrezen odgovor na to," je dejal premier.
Soočamo se s situacijo, ko "ukrep, ki pomaga, imamo". V Sloveniji je v tem trenutku dovolj tako vektorskih kot mRNA cepiv, a ne le pri nas, temveč tudi v drugih državah EU "ostajamo žrtve nekega prepričanja", da se bodo drugi cepili, sam pa bom "med tistimi 30 odstotki, ki se jim ne bo treba".
Po njegovih besedah o ukrepih in možnostih, kaj storiti, poteka razprava na ravni evropskega vrha. Kot so jih informirali kolegi, pa je v nekaterih državah med ukrepi, ki so v pripravi, tudi obvezno cepljenje odraslega prebivalstva, v drugih razmišljajo o obveznem cepljenju za določene kategorije prebivalstva: zdravstvene delavce, zaposlene v domovih za starejše, učitelje, zaposlene v kritični infrastrukturi, v preskrbi.
Večina držav tudi ukinja brezplačno testiranje, je dejal in dodal, da je res vprašanje, "zakaj bi drugi, ki so se cepili, plačevali zate, ki se nočeš cepiti, da se greš lahko brezplačno testirati". Med ukrepi pa je navedel tudi striktno upoštevanje sistema PCT pri udeležbi na dogodkih. "Verjetno bomo tudi mi razpravljali o nekaterih teh vprašanjih in se bo treba odločiti," je poudaril.
Kaj lahko naredi Slovenija oz. vlada, da bi se izognili hudim posledicam, ki bi jih prinesel četrti val, je Janšo spraševala poslanka Anja Bah Žibert (SDS), ki je kot pomembno izpostavila, da bi vsa politika stopila skupaj, tudi DZ, in bi pozvali državljanke in državljane, ki tega še niso storili, da se vendarle cepijo. Janša je soglašal, da bi bila zelo dobra ideja, če bi vse poslanske skupine v DZ skupaj pozvale ljudi, naj se cepijo, saj bi bilo to po njegovih besedah velik prispevek, da bo življenje v jeseni bolj normalno.
"Edina stvar, ki poleg nekega skupnega apela še lahko prepreči, da bomo tudi mi morali sprejemati neko zakonodajo, kjer bo cepljenje vsaj za določene kategorije obvezno," pa je po njegovih besedah, da se odgovori na predsodke, ki krožijo v zvezi s cepljenjem. Tu lahko po njegovi oceni nacionalni mediji naredijo bistveno več, kot so doslej. "V tem trenutku je največ na medijih, da organizirajo razpravo, in se ljudem odgovori na dileme in strahove," je še poudaril Janša.
Po drugi strani pa je Jerca Korče (LMŠ) menila, da je vladi spodletelo pri upravljanju epidemije. Janša pa je v odgovoru opoziciji znova očital, da se je zelo trudila narediti boj z epidemijo kar se da težak, "da bi vrgli vlado". "To vam ni uspelo," jih je opozoril. Obenem je na vprašanje Korčetove znova vprašal, zakaj so vrgli puško v koruzo, če verjamejo, da bi bolje vodili boj proti epidemiji. "Vi ste nam dali to odgovornost," je spomnil.
Na očitke o velikem številu mrtvih in drugih posledicah epidemije, je dejal, da se s tem soočajo vse države. "Imeli smo veliko mrtvih, ja, a največ v domovih za ostarele. V 15 letih niste zgradili niti enega," je vrnil žogico. Po njegovih besedah vlada ne more čez noč postaviti dodatnih domov in bolnišnic. Kljub temu, da nismo bili pripravljeni na epidemijo, pa smo zmogli, je izpostavil.