Premier Janez Janša je na seji DZ pojasnil, da se zaradi novih različic koronavirusa, ki so bile odkrite tudi pri nas, postavlja dilema, ali ukrepati glede na predviden načrt ali za krajši čas zaustaviti javno življenje. Obenem pa je pojasnil tudi, da iščejo možnosti za obiskovanje šole za tiste dijake, ki se še vedno šolajo na daljavo.
Poslanka Anja Bah Žibert (SDS) je v okviru poslanskih vprašanj na današnji seji DZ predsednika vlade vprašala, ali načrtujejo še kakšne ukrepe v povezavi z epidemijo covida-19 v Sloveniji. Ob tem je Janša med drugim pojasnil, da stroka v teh dneh preverja morebitne alternative pri ukrepih v nekaterih dejavnostih, med drugim tudi na področju srednjih šol.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Kot je dejal, bodo preverili, ali je možno ob določenih ukrepih doseči, da bi lahko že v oranžni fazi vsaj deloma, morda izmenično po dnevih ali tednih omogočili šolanje v šoli tudi za dijake prvih, drugih in tretjih letnikov. Ti se namreč za razliko od osnovnošolcev in dijakov zaključnih letnikov še vedno šolajo doma in, kot je pojasnil premier, "že mesece niso bili fizično v šoli". O pripravljenih predlogih na tem področju bo vlada odločala v sredo ali četrtek, je napovedal premier.
Druga dilema, s katero se ukvarjajo, ki sicer "še ni za jutri, se pa zna pojaviti", pa je po besedah predsednika vlade povezana z morebitnim hitrim širjenjem novih različic koronavirusa pri nas v prihodnjih tednih. Po njegovih pojasnilih se tu postavlja dilema, ali tvegane stike zmanjševati postopoma glede na predviden semafor ukrepov, ki ga je pripravila vlada, ali ukrepe za krajši čas bolj zaostriti in zaustaviti javno življenje, kot se je to zgodilo v Veliki Britaniji in na Češkem, napoveduje pa se tudi v nekaterih drugih državah.
Kot je pojasnil, tu ne gre samo za strokovno, ampak tudi politično odločitev "glede na to, da to pomeni hudo zaostrovanje, vendar za krajši čas, alternativna pa so daljši omejitveni ukrepi, ki vzdržujejo kapacitete zdravstvenega sistema na robu zmogljivosti". Razmere s kapacitetami so po njegovih besedah trenutno ugodne oziroma boljše kot v preteklosti.
"Medtem ko smo pri številu okužb realno vzeto verjetno bližje rdeči kot oranžni fazi, smo glede kapacitet v zdravstvenem sistemu bližje rumeni kot oranžni fazi in mogoče bomo lahko celo v kakšni od držav v Evropski uniji s temi kapacitetami pomagali, ker prosijo za pomoč v prihodnjih dveh tednih," je pojasnil premier. Obenem pa je opozoril, da se lahko razmere spremenijo in v tem primeru se "bo treba odločiti ali krajši čas hudo zaostrovanje ukrepov ali lovljenje ravnotežja na robu kapacitete našega zdravstvenega sistema".
Glede odnosa ljudi do ukrepov je Janša dejal, da ukrepi v drugem valu niso učinkovali kot v prvem, "ker se jih ni jemalo resno in se je tudi namerno spodbujalo kršenje". Pri tem je bil kritičen do opozicije, ki je po njegovih besedah nasprotovala nekaterim ukrepom.
"Dejstvo je, da virus nima politične barve. Virus se širi po svojih zakonitostih, ali to priznavaš ali ne priznavaš, to virusa ne zanima," je dejal. Pri tem je poudaril, da je cena zaustavljanja virusa premo sorazmerna z angažmajem večine. "Večja je večina, ki se angažira za zaustavljanje, nižja je cena, milejši so lahko ukrepi," je pojasnil. Po njegovih besedah so tako nekatere stvari lahko sproščene in se opravljajo, če deležniki opravljanje jemljejo resno in se držijo ukrepov. A to se ne dogaja, je dejal in kot primer navedel sobotno gnečo na spodnji postaji žičnice na Krvavec.
Janša je v okviru odgovora na poslansko vprašanje Alenke Bratušek (SAB) o učinkih in posledicah sprejetih protikriznih ukrepov med drugim odgovoril tudi na navedbe o visoki umrljivosti zaradi covida-19 v Sloveniji. Znova je zanikal, da v Sloveniji umre največ ljudi s covidom-19, ob tem pa poudaril, da bodo statistike nekaj veljale takrat, ko bo epidemija končana. Preštevati mrtve prej, preden je epidemija končana, delati statistike in se v zvezi s tem "politično izpostavljati" pa je po Janševem mnenju kratkovidno.
V odgovoru na navedbe Bratuškove je Janša tudi zanikal, da je imela Slovenija šole v času epidemije zaprte najdlje, saj so jih imeli bistveno dlje zaprte že v sosednji Italiji. Prav tako so po njegovih navedbah v različnih državah različni pristopi, zato je vprašanje, ali je šola, kjer gredo učenci v šolo enkrat na teden, sicer pa so doma, zaprta ali odprta. Zatrdil je, da v Sloveniji ni bil izgubljen niti en šolski dan, ker se je ministrstvo za izobraževanje za drugi val organiziralo, da so se lahko vsi učenci in dijaki šolali na daljavo. "Šolsko leto ni izgubljeno in če bo kaj manjkalo, se ga da tudi podaljšati, če je to takšna katastrofa. Mislim, da bodo šolniki navdušeni nad tem in da bodo to z veseljem naredili," je še dodal premier.