Minister za delo Luka Mesec je uresničil svojo napoved in minimalno plačo določil pri znesku 1203,36 evra bruto oziroma 878 evrov neto, kar je 12-odstotni in največji dvig minimalne plače v zadnjem desetletju. Poteza je v delu javnosti vzbudila kar nekaj pomislekov o posledicah, ki jih bo tolikšen dvig minimalne plače imel za gospodarstvo in javne finance, sploh ob plazu zahtev po zvišanju plač v javnem sektorju in negotovih gospodarskih razmerah na splošno. Pričakovano so kritični v gospodarskih združenjih, kjer v zadnjem obdobju tudi zaradi dohodninske novele pritiskajo na vlado v pričakovanju boljšega dialoga in ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja.
Kot pravi Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice (PGZ), se pomursko gospodarstvo tako kot celotno slovensko in evropsko spoprijema z ekstremno visokimi cenami energentov, visokimi cenami surovin in materialov, prekinitvami dobavnih verig in sedaj še s precejšnjim enkratnim dvigom minimalne plače. Po mnenju pomurskega ekonomista Janeza Malačiča z ekonomske fakultete v Ljubljani je osnovni ekonomski problem razmerje med minimalno in povprečno plačo, saj ima Slovenija v Evropski uniji najmanjšo razliko med minimalno in povprečno plačo, to pa negativno vpliva na motivacijo in produktivnost zaposlenih. Višjo minimalno plačo imamo sedaj med drugim od Španije, Portugalske, Češke, Slovaške in Estonije. Od držav, ki imajo zakonsko določeno minimalno plačo, pa so pred nami le Luksemburg, Belgija, Irska, Nizozemska, Nemčija in Francija.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
»Če se primerjamo s konkurenčnimi državami, je pri nas minimalna plača gotovo previsoka, hkrati pa imamo težave s pomanjkanjem podjetij z višjo dodano vrednostjo,« opozarja Malačič in dodaja, da je ob novem dvigu slovenska minimalna plača po višini med prvo deseterico v Evropski uniji. Podobno pravi Grah, da je za marsikatero pomursko podjetje, ki ustvari nekoliko nižjo dodano vrednost, to zelo velik pritisk z neposrednim vplivom na konkurenčnost in na ekonomiko delovnih mest. »Delovnih mest z dodano vrednostjo pod 25 tisoč evrov imamo v pomurskih podjetjih še vedno okrog 20 odstotkov, poleg tega lahko hitro pride do uravnilovke in kompresije plač okrog minimalne plače v podjetju,« opozori direktor PGZ na porušena plačna razmerja.
Oglasili so se tudi v Združenju bank Slovenije, kjer so spomnili na še veljavno omejitev kreditiranja, ki jo je leta 2019 določila Banka Slovenije. Z dvigom minimalne plače se bo namreč znatno povečal delež zaposlenih z minimalno plačo, ki so zaradi omejitev tako rekoč kreditno nesposobni.
Tudi v zasebnem sektorju
Sindikati so z dvigom minimalne plače seveda zadovoljni, saj je minister Luka Mesec, ki je sicer tudi ideološko na njihovi strani, v večji meri sledil njihovim zahtevam, čeprav so si želeli celo 18-odstotnega dviga minimalne plače. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so se odzvali na kritike in opozorila ter poudarili, da je višina minimalne plače v prvi vrsti vprašanje določitve najnižjega še sprejemljivega plačila za delo, ki mora delavcem z najnižjimi dohodki in njihovim družinam zagotavljati dostojno življenje. Očitke o negativnih posledicah administrativnega dviga minimalne plače so zavrnili, Mesec pa je ob tem izpostavil še napovedano prenovo plačnega sistema v javnem sektorju – plačni razredi nižje od 26. so sedaj že pod novo minimalno plačo – in pripravo novega plačnega modela ter posodobitev kolektivnih pogodb tudi v zasebnem sektorju.