Jevšek je že v svoji uvodni predstavitvi kot prvo prioriteto izpostavil uspešen zaključek črpanja sredstev EU v večletnem finančnem obdobju 2014-2020, pri čemer verjame, da bo Slovenija do konca 2023 uspešno izkoristila vsa sredstva, ki so ji na voljo, in dokončanje postopka oblikovanja in usklajevanja temeljnih dokumentov za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2021-2027.
V zadnji fazi usklajevanja z Evropsko komisijo je sporazum o partnerstvu med Slovenijo in komisijo pri izvajanju kohezijske politike v novem obdobju, z Brusljem se usklajuje tudi program izvajanja kohezijske politike v obdobju 2021-2027. Jevšek je opozoril, da časa ni veliko in da bo treba dokumente uskladiti do začetka jeseni.
Pri tem bo ključno tudi soglasje vzhodne in zahodne kohezijske regije. V tem smislu je eden bistvenih izzivov na poti najti rešitve za zahteve zahodne regije, kako prek povečanja nacionalnega sofinanciranja doseči višji delež sofinanciranja za slabše razvita območja sicer bolj razvite zahodne kohezijske regije, je poudaril Jevšek.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Ministrski kandidat je ob tem opozoril, da bodo imele države za izvajanje kohezijske politike v novem obdobju zaradi zamud pri sprejemanju temeljnih dokumentov na voljo manj časa kot v iztekajoči se finančni perspektivi. Namesto devet let jih bo tako na voljo sedem.
Bo pa do konca 2026 mogoče izkoristiti sredstva iz sklada za okrevanje po koronski krizi. Jevšek napoveduje nujne popravke nacionalnega načrta za okrevanje, da bo Slovenija izkoristila vsa razpoložljiva sredstva, tudi celoten potencial povratnih sredstev, torej posojil iz finančnega mehanizma za okrevanje, v okviru katerega se v imenu članic EU zadolžuje Evropska komisija in nato denar posoja državam.
Bolj natančen glede vsebinskih popravkov Jevšek načrta, kar je sicer tudi zapisano v koalicijski pogodbi, ni bil. Rekel je, da je treba načrt pregledati in ga prilagoditi novim okoliščinam in potrebam za zagotovitev dolgoročne rasti in naslovitev izzivov zelenega in digitalnega prehoda. V pripravo sprememb je treba po njegovih besedah vključiti gospodarstvo, univerze, lokalne skupnosti in civilno družbo, da bi skupaj našli projekte in programe za modernizacijo slovenskega razvojnega modela.
Omenjal je tudi poenostavitev in poenotenje postopkov za črpanje kohezijskih sredstev, operativni del zdaj vladne službe in v prihodnosti ministrstva želi približati uporabnikom na terenu, tudi z organizacijskimi spremembami.
Jevšek bo namreč po uveljavitvi sprememb zakona o vladi, ki jih predlagajo v bodoči vladni koaliciji, a so jih začasno zablokirali v stranki SDS, postal minister za kohezijo in regionalni razvoj. Veliko vprašanj članov odborov se je danes tako dotikalo teme regionalizacije in regionalnega razvoja.
Dosedanji župan Murske Sobote je med drugim ocenil, da je treba namesto skladnega pospešiti trajnostni razvoj Slovenije, zagotoviti razvojna sredstva za regije zunaj kohezijskega okvira, razviti nove finančne mehanizme za razvoj regij in prenesti večje pristojnosti na regije za finančne spodbude. Omenil je tudi nove pristope pri zmanjševanju regionalnih razlik ter vpeljavo dveh načel v politiko regionalnega razvoja - načelo subsidiarnosti in načelo, da v primeru, ko država občinam naloži naloge, da za to zagotovi ustrezna sredstva.
Glede projekta uvedbe pokrajin je ocenil, da je to proces za vsaj dve stabilni vladi. Vseeno pa se mu vse delo, ki je bilo v projekt vloženo do zdaj, ne zdi zaman. Si je pa za te zahtevne spremembe treba vzeti čas in jih temeljito premisliti ter uskladiti z lokalnimi skupnostmi.