Večne zdrahe pri upravljanju vodovodnega sistema C na desnem bregu reke Mure so letos dobile nov pospešek z napovedjo radenskega župana Romana Leljaka o izstopu iz sistema oziroma ustanoviteljstva Javnega podjetja (JP) Prlekija in z izvršbo, ki jo je javno podjetje sprožilo zoper radensko občino. JP Prlekija od radenske občine terja 2,3 milijona evrov zaradi domnevnega dolga iz vodarine in omrežnine. Do razlik naj bi po navedbah direktorja JP Prlekija Arturja Racmana, ki ga želi Leljak razrešiti, prihajalo med tem, kar pobere občina od neprofitnih in profitnih uporabnikov pitne vode, in plačili javnemu podjetju.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Leljak udaril z ultimati: Računsko sodišče naj po vzoru Ceropa pregleda še JP Prlekija
Problematika okoli neurejenih razmerij v upravljanju vodovodnega sistema C se hote ali nehote sprevrača v vročo predvolilno temo v radenski občini.
Veliko vprašanje je, kaj se je pravzaprav dogajalo s prihodki od posebnih storitev, pri čemer gre za tri profitne uporabnike v občini – družbe Radenska, Sava Turizem in Fingal, ki so velik porabnik pitne vode. Njihov delež po oceni Racmana znaša okoli 13 odstotkov skupno prodane vode iz sistema C oziroma okoli 22 odstotkov prodane vode iz Segovec in Podgrada. Sodni spori med JP Prlekija in občinami niso novost in tudi v tem primeru bo končno besedo imelo soboško okrožno sodišče. Kot nam je pojasnil predsednik sodišča Branko Palatin, je zaradi ugovora radenske občine zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ta razveljavljen in se predlog šteje za tožbo. Zadeva se bo tako obravnavala kot gospodarska pravda.
Če ne bo cene, bo stečaj
Veliko prahu je ponovno dvignil Leljak s tiskovno konferenco, na kateri je z revizorjem Aleksandrom Kupljenikom, avtorjem poročila o pregledu poslovanja JP Prlekija v obdobju 2020–2022, predstavil radensko plat spora. Da za več kot dva milijona evrov velik dolg do javnega podjetja ni nobene osnove, je podkrepil ravno z ugotovitvami navedene revizije, ki jo je po naročilu apaške občine v imenu sveta ustanoviteljic JP Prlekija za slabih sedem tisoč evrov opravil Inštitut za javnofinančno pravo pod vodstvom Kupljenika. V poročilu je bilo namreč glede radenskega dolga ugotovljeno, da je občina javnemu podjetju dolžna vodarino v višini dobrih 230 tisoč evrov, hkrati pa obstaja preplačilo omrežnine v višini slabih 46 tisoč evrov. O več kot dvomilijonskem dolgu radenske občine v poročilu ni ne duha ne sluha. S Kupljenikom sta spregovorila tudi po njunem mnenju nerealnem predlogu nove višine vodarine, ki je nespremenjena že od leta 2019. Elaborat, ki ga je JP Prlekija dalo na mizo občin, namreč predvideva zvišanje cene z 0,67 evra na 1,23 evra po kubičnem metru vode, pri čemer je drastična podražitev po utemeljitvah javnega podjetja posledica višjih stroškov električne energije. Za povprečno gospodinjstvo bi se cena na mesečni položnici z zdajšnjih 26,50 evra dvignila na 37 evrov. Po oceni Leljaka in Kupljenika bi bila realna višina vodarine okoli 0,90 evra na kubični meter vode.
Predlagani elaborat sta sicer že sprejeli občini Sveti Jurij ob Ščavnici in Križevci, a glede na to, da ga za njegovo uveljavitev morajo sprejeti občinski sveti vseh občin ustanoviteljic, ni veliko možnosti, da bi se to zgodilo. »Če cena ne bo potrjena, je treba javno podjetje dati v stečaj,« je Racman napovedal pri Svetem Juriju ob Ščavnici, ko je sredi novembra občinski svet obravnaval in potrdil elaborat. Direktor lahko le upa, da bo večina v radenskem občinskem svetu po 7. januarju, ko bodo opravili predčasne volitve, pripravljena na tolikšen dvig cene vode. Leljak sicer umiritev konjev pogojuje z izvedbo revizije poslovanja JP Prlekija, ki naj jo opravi računsko sodišče, izstopom županov iz sveta ustanoviteljic in vzpostavitvijo nadzornega sveta ter z umikom izvršbe zoper radensko občino.
Leljakovi ultimati kolegov niso prepričali
Na Leljakove izjave so se bili primorani odzvati tudi preostali župani v sistemu in ustanovitelji JP Prlekija. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je Leljak brez soglasja in enoznačno interpretiral revizijsko poročilo, zato se od njegovih navedb distancirajo in pozivajo k razreševanju težav za skupno mizo, ne pa prek tiskovnih konferenc in družbenih omrežij. Poudarili so tudi, da so na zadnji seji sveta ustanoviteljic javnega podjetja, ki se je Leljak ni udeležil, sprejeli pomembne sklepe in zaveze v smeri reševanja težav sistema C.
Z ugotovitvami revizijskega poročila, ki ga je opravil Kupljenik, se ne strinja tudi direktor JP Prlekija Artur Racman, ki poudarja, da revizijsko poročilo ni skladno z ugotovitvami revizij računovodskih izkazov dveh drugih, različnih revizijskih hiš in ne s sklepom sveta ustanoviteljic, da se revizija opravi s poudarkom na obveznostih radenske in gornjeradgonske občine ter ob upoštevanju veljavnega elaborata za pitno vodo. Do bistvenih razlik po navedbah direktorja prihaja tudi v interpretiranju določenih dejstev glede zakonodaje, predpisov in kohezijskih zavez.
Črni scenariji v primeru sistema in javnega podjetja, ki jih je pri Svetem Juriju ob Ščavnici omenjal direktor, pa imajo lahko neslutene razsežnosti. Od stečaja podjetja, nad katerim visi tudi izvršba ljutomerske občine zaradi dolga v višini 900 tisoč evrov, do prekinjene oskrbe z vodo za več deset tisoč občanov. Na koncu dneva uporabnikov vode ne zanimajo kompleksne nedorečenosti v sistemu oskrbe, ampak le tista številka na položnici, ki jo morajo vsak mesec poravnati.
Zaposleni zahtevajo odgovore
Zaradi burnega dogajanja in likvidnostnih težav vlada živčnost tudi v kolektivu Javnega podjetja Prlekija, kjer si kruh služi okoli 30 ljudi. Upravičeno jih namreč skrbi za varnost njihove zaposlitve in plačilno sposobnost delodajalca. Ker na sestanku z direktorjem Arturjem Racmanom zaposleni konkretnih odgovorov niso prejeli, so pozvali k urgentnemu sestanku z župani občin ustanoviteljic. Sestanek bi se moral odviti že minulo sredo, a je bil zaradi zagotovitve prisotnosti nekaterih županov prestavljen na jutrišnji ponedeljek.