Janja Cör

V Pomurju, kjer prevladuje ruralno območje, so domače živali pogoste. Z leti se vse bolj izraža tudi problematika neodgovornega skrbništva. Kot društvo, ki že dve desetletji aktivno deluje na terenu, imamo zelo dober vpogled v dejansko stanje. Vsekakor podpiramo zakonodajne spremembe, ki bodo izboljšale razmere za živali. Eden od takih ukrepov je obvezno čipiranje mačk. Brezdomnih in zapuščenih mačk je preveč, odgovornost zanje pa se ne prevzame.

Jure Kljajić

In kako naj bi čipiranje pomagalo? Brez sterilizacij in kastracij ne kaj dosti. To je prvo. Hkrati pa, če primerjamo problematiko zapuščenih mačk in psov v Sloveniji, je to neprimerljivo. Prostoživečih psov v Sloveniji praktično ni. Če se najde kakšen zapuščen, je dokaj hitro nastanjen v zavetišče.

Kako je pri mačkah? Na ulicah, v parkih, zapuščenih hišah in na drugih lokacijah, kjer najdejo zavetje, naj bi živelo okoli 300.000 nelastniških mačk. V Sloveniji bi lahko takšna statistika veljala tudi za pse, a se je po uvedbi obveznega čipiranja stanje precej spremenilo. Na južnem Balkanu in še marsikje drugje imajo s potepuškimi psi velike težave. Zato je res pomembno, da delamo na preventivi – sterilizaciji, kastraciji in tudi čipiranju.

Jure Kljajić

Zelo pomembno je ozaveščanje. Ljudje si še vedno podarjajo živali za darilo, kot presenečenje. Očitno se ne zavedajo polne odgovornosti, ki jo hišni ljubljenci prinesejo. Stroškov, ki pridejo z njimi – to ni samo hrana, to je tudi veterinarska oskrba, tako redna (kot je npr. cepljenje, sredstva proti zajedavcem, sterilizacija/kastracija) kot tudi izredna (poškodbe, bolezni). Časa, ki jim ga moramo posvetiti – za sprehode, nego, aktivnosti. Nevšečnosti, ki lahko pridejo zraven – kdo bo skrbel za njih, ko smo odsotni, kaj narediti, če nam uničujejo stvari, ipd. Zato je nujno, da pred posvojitvijo premislimo, za katero žival smo sposobni skrbeti, in predvsem, ali imamo dovolj časa, finančnih sredstev in energije, da nam bo žival v hiši v veselje in ne v breme.

Freepik

Žal pride do nas vse preveč prošenj za pomoč pri iskanju novega doma za živali. Zakaj in kako pride do tega? Razlogi so različni. Ostareli ljudje ne zmorejo več skrbeti zanje, gredo v dom starejših ali umrejo, sorodniki pa nimajo možnosti k sebi vzeti živali, otrok je alergičen, dobili so dojenčka, živali so postale problematične, selitev lastnikov v stanovanja, kjer živali niso zaželene, in še marsikaj drugega. Zato je res pomembno, da pred posvojitvijo dobro premislimo – tako naredimo uslugo sebi in tudi živalim.

Če ocenimo, da trenutno nimamo možnosti, da bi imeli doma živali (ne pozabimo, življenjska doba psov in mačk je okoli 15 let), je tu veliko drugih možnosti, da jim pomagamo. Sprehajanje psov v zavetišču je ena takšna krasna aktivnost in psi vam bodo, verjemite, neizmerno hvaležni. Psi, ki so pristali v zavetišču, imajo za sabo večkrat zelo težko zgodbo, sprehodi pa so nekaj, kar jim vrača zaupanje v človeštvo.

Jure Kljajić

Pri mačkah je največji problem v tem, da so velikokrat zapuščene. Držimo pesti, da se bo sčasoma to prenehalo. Brez sterilizacij in kastracij to ni mogoče. Zato so tudi naše aktivnosti na terenu usmerjene v preprečevanje nastajanja novih nezaželenih legel. Akcija sterilizacij in kastracij, ki poteka dvakrat na leto in znotraj katere vse veterinarske postaje v Pomurju ponujajo 20-odstotni popust za storitev, je namenjena za lastniške pse in mačke. Pri nelastniški živali pa imajo odgovornost, da poskrbijo za sterilizacijo in kastracijo, občine. Nekatere zelo aktivno delajo na tem, kar se opazi tudi na terenu. Nekatere občine pa problematiko zanikajo in ignorirajo, kar ima svoje negativne posledice.

Jure Kljajić

Sami skrbimo za približno 230 prostoživečih mačk na 35 različnih lokacijah. Imamo prostovoljce, ki jih vsakodnevno hranijo, mi pa jim dostavimo hrano ter po potrebi poskrbimo za veterinarsko oskrbo. V tem trenutku se jim moramo zahvaliti, saj brez njih to ne bi bilo izvedljivo. Tudi odstotek dohodnine, ki se mu država odpove v dobrodelne namene, če posameznik izbere organizacijo, je ključnega pomena. Vsak posameznik in vsaka skupnost sta zmožna pomagati po svoje – ali s sprehodom v zavetišču, namero dohodnine ali kakšno vrečko briketov. Če vsak prispeva malo, skupaj naredimo zelo veliko.