Prvi smo poročali o neobičajni skupni seji občinskih svetov občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej, na kateri je bila sprejeta odločitev o izstopu iz Javnega podjetja (JP) Prlekija. Poteza, ki bo zagotovo imela širše posledice, je še zaostrila odnose med občinami, ki so del vodovodnega sistema C. Najprej so skupno sporočilo za javnost poslale občine v izstopu, nato pa so se s skupno izjavo za javnost odzvali še v treh občinah, ki niso bile vključene v to kalkulacijo. V občinah Apače, Gornja Radgona in Sveti Jurij ob Ščavnici tako pojasnjujejo, da so bili o nameri sosedov in partnerjev v javnem podjetju seznanjeni iz medijev. V izjavi, ki so jo podpisali gornjeradgonska županja Urška Mauko Tuš, apaški župan Andrej Steyer in Andrej Vrzel, župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, poudarjajo, da jih je novica resnično presenetila, saj so se še decembra lani vsi skupaj na sestanku z zaposlenimi na sedežu podjetja v Ljutomeru zavezali k reševanju stanja v podjetju.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Konec poti za JP Prlekija: Štiri občine "skrivoma" izglasovale izstop iz javnega podjetja
Občine Ljutomer, Razkrižje, Veržej in Križevci na seji občinskega sveta, ki je bila zaprta za javnost, sprejele drastično odločitev za dokončanje agonije v vodovodnem sistemu C, a ta bo imela nepredvidljive posledice.
Bo na seji padel predlog za stečaj?
»Izjemno smo zaskrbljeni za usodo podjetja, kakor tudi za vse zaposlene v podjetju. Naša naloga je, da sprožimo vse ukrepe za zaščito interesa občin in predvsem, da omogočimo varno in nemoteno izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo,« so v skupni izjavi navedli očitno izigrani župani. Prvi ukrep so že sprejeli, sklicali so sejo skupščine in sveta ustanoviteljic JP Prlekija. Oba organa javnega podjetja namreč ta hip še vedno vodita apaški župan Andrej Steyer, ki predseduje svetu ustanoviteljic, in Darko Fras iz gornjeradgonske občinske uprave, ki vodi skupščino javnega podjetja.
Seji obeh organov sta sklicani za ponedeljek, 12. februarja, na dnevnem redu pa sta seznanitev z odstopom štirih občin in že predhodnim odstopom radenske občine ter ponovno tudi razvpiti elaborat, ki predvideva 80-odstotno podražitev vode. Ta je dobil zeleno luč vseh občin razen radenske, zaradi česar tehnično ne more biti uveljavljen. Ob tem naj bi na seji skupščine od direktorja Arturja Racmana zahtevali poročilo o sposobnosti javnega podjetja za opravljanje javne službe v vmesnem obdobju do končnega izstopa večine družbenic in predložitev finančnega poročila. Ni pa na dnevnem redu seje enega ali drugega organa predloga za uvedbo stečajnega postopka nad JP Prlekija, a naj bi ga na seji vendar vložila ena izmed občin.
V vlogi za evropska sredstva izkazovali, da gre za enoten sistem
Tisto, kar pa ves čas visi v zraku, je tudi nevarnost morebitnega vračila evropskih sredstev. Vodovodni sistem C je namreč stal okoli 50 milijonov evrov, od tega je glavnina sredstev, okoli 98 odstotkov, šla iz kohezijskega sklada in državnega proračuna. Čeprav naj bi se zaveze o enotnem sistemu in skupnem izvajalcu iztekle konec leta 2022, pa je v minuli finančni perspektivi prišlo do nadgradnje vodovodnega sistema C, in sicer ravno v občinah Apače, Gornja Radgona in Sveti Jurij ob Ščavnici. Projekt je stal okoli devet milijona evrov, pri čemer je bila finančna konstrukcija podobna, saj sta kohezijski sklad in državni proračun zagotovila največji delež investicije. Čeprav naj bi se zaveze o enotnem sistemu in skupnem upravljavcu, vsaj kar se tiče projekta izgradnje vodovodnega sistema C, iztekle konec leta 2022, se pojavlja dvom, ali se zaradi nadgradnje, niso te podaljšale. Kot so nam na ministrstvu za naravne vire in prostor pojasnili, je bilo v okviru projekta v vlogi za dodelitev evropskih sredstev navedeno, da bo »po izvedbi investicije javno komunalno infrastrukturo upravljalo skupno podjetje JP Prlekija. JP Prlekija d.o.o. je z Odlokom o ustanovitvi JP Prlekija d.o.o. in v področnih odlokih, ki urejajo oskrbo s pitno vodo v občinah Sistema C, določen kot skupni upravljavec in izvajalec javne službe oskrba s pitno vodo v vseh občinah Sistema C. Javno podjetje Prlekija d.o.o. je družba z omejeno odgovornostjo, ki je v 100 % lasti občin ustanoviteljic. Pogoj enega upravljavca za en vodovodni sistem izhaja iz Uredbe o oskrbi s pitno vodo.«
Kaj to pomeni? Za dodelitev evropskih sredstev projektom je treba zadostiti določenim kohezijskim pravilom, merilom in pogojem, pojasnjujejo na ministrstvu. Osnovno merilo za izbor operacij (projektov) na področju oskrbe s pitno vodo, kamor spada tudi projekt nadgradnje, je zadostitev pogoju, da gre za en - celovit- sistem, ki oskrbuje s pitno vodo nad 10.000 prebivalcev. »V vlogi za dodelitev evropskih sredstev je bilo izkazano, da gre za en, celovit, vodovodni sistem, ki poteka na ozemlju osmih občin in je bil določen kot skupni upravljalec in izvajalec javne službe JP Prlekija d.o.o. Če bi se naknadno izkazalo, da ne gre za en, celovit, sistem nad 10.000 prebivalcev, lahko preti vračilo že izplačanih evropskih kohezijskih sredstev,« opozarjajo na ministrstvu. Nevarnost je tako, sodeč po pojasnilih resornega ministrstva, še kako realna.