JP Prlekija: Še zadnji poskus sprejema nove cene vode, nato pa se bo kupovanje časa izteklo

Dogajanje okoli Javnega podjetja (JP) Prlekija in vodovodnega sistema C se bliža neizogibnemu koncu. Transakcijski račun JP Prlekija je že od 26. marca blokiran, čeprav nam je direktor Artur Racman zatrjeval, da bodo blokado v luči nemotene oskrbe z vodo odpravili v enem dnevu. Na ljutomerskem okrajnem sodišču so nam pred velikonočnimi prazniki potrdili, da so prejeli predloge za izvršbo zoper JP Prlekija občin Križevci, Veržej in Ljutomer. Izvršba križevske občine zaradi dolga v višini 300 tisoč evrov je bila odložena najprej do konca lanskega leta, nato do 22. marca letos. Po preteku roka JP Prlekija ni zaprosilo za odlog, zato je ljutomersko sodišče s sklepom dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev na banki. 

»Žal smo bili kot dobri gospodarji primorani reagirati in zaščititi svoje premoženje, saj vodstvo podjetja ni pokazalo niti malo dobre volje pri spoštovanju dogovora. Gre za investicijski denar, ki nam bo v proračunu manjkal,« pojasnjuje potezo križevski župan Branko Slavinec, ki trenutno predseduje svetu ustanoviteljic javnega podjetja. Ponovno so zasedali v petek. 

Jure Kljajić

Petkova seja sveta ustanoviteljic JP Prlekija je po besedah predsedujočega Branka Slavinca minila v pozitivnem duhu reševanja situacije. Z zadržkom osme, radenske občine, pripomni križevski župan.

Preberite še

Odpri v novem zavihku

Pokop JP Prlekija se je uradno pričel: Izvršbe sproščene, račun blokiran

Javno podjetje Prlekija je pristalo v blokadi zaradi izvršb občin, solastnic javnega podjetja.

Kot nam je povedal Slavinec, je seja ustanoviteljic minila v duhu reševanja trenutne situacije, pri čemer so ponovno potrdili predlagani elaborat z novo ceno vode. Vse občine, razen ponovno ene. Radenske. »Vsi se zavedamo resnosti situacije, razen ene občine, ki postavlja različne pogoje in izraža dvome. Na koncu smo sklenili, da damo radenski občini sedemdnevni rok za odločitev o potrditvi elaborata. Vse je odvisno od njih. Želimo situacijo rešiti, v dobro zaposlenih, podjetja in občanov v vodovodnem sistemu,« pravi križevski župan, ki na vprašanje, kaj se bo zgodilo po izteku roka, če radenska občina elaborata in nove cene ne bo potrdila, ali nemara stečaj JP Prlekija, ne želi špekulirati, a pravi, da se bodo poslužili vseh pravnih poti, sicer pa bodo sledili ukrepi, ki si jih nihče ne želi. Da bi si radenski župan Roman Leljak premislil je sila malo verjetno. Kot nam je povedal, bo dvignil roko za podražitev vode, ki se mu nikakor ne zdi razumna in utemeljena, pod pogojem, če pride do razrešitve direktorja JP Prlekija. Na prejšnji seji sveta ustanoviteljic je bil sicer sprejet dogovor, da naj bi prišlo do revizije in pravnega pregleda elaborata, a to je očitno, sedaj padlo v vodo.

O izvršbi je na marčevski seji ljutomerskega občinskega sveta spregovorila tudi županja Olga Karba, ki je svetnike seznanila, da je občina umaknila odlog in predlagala izvršbo na nepremičnino, v kateri ima JP Prlekija sedež. Plombe na nepremičnini je moč že zaznati tudi v zemljiški knjigi. Dolg JP Prlekija do ljutomerske občine naj bi sicer znašal okoli milijon evrov, skupno pa naj bi JP Prlekija iz naslova omrežnine občinam dolgovalo okoli 1,7 milijona evrov.

Neizogibnost stečaja

Dolg tako predstavlja amortizacijo javne infrastrukture, ki jo plačujejo uporabniki vode v ceni omrežnine izvajalcu javne službe. »JP Prlekija bi po zakonu moralo ta denar mesečno plačevati občinam, občine pa bi ga morale namensko porabljati za vlaganja v skupni javni vodovod,« pojasnjuje nekdanji direktor javnega podjetja Davorin Kurbos, ki problematizira, da je bilo javnemu podjetju omogočeno, da namenski denar sproti porablja za tekoče poslovanje in si tako kupuje čas pred stečajem. Ta denar bo, pripomni Kurbos, v stečajnem postopku prav gotovo za vedno izgubljen, občine pa so imele na voljo druge vzvode za reševanje likvidnosti JP Prlekija, kot je denimo dokapitalizacija. »Občine so si z denarjem občanov kupovale čas, ki so ga potrebovale, da si še pred stečajem uredijo potrebne pogoje za drugačno izvajanje oskrbe s pitno vodo,« meni nekdanji direktor.

Vida Toš

Po mnenju nekdanjega direktorja nesrečne JP Prlekije Davorina Kurbosa bo stečaj javnega podjetja prikladna rešitev za to, da si bodo prleške občine lahko oprale roke in rekle: »Naš skupni upravljavec Sistema C je propadel in čeprav smo se trudili izpolniti evropske zaveze, tega sedaj ne moremo storiti, pač pa moramo zaradi varovanja zdravja in življenja naših občanov nujno poiskati drugačne rešitve«. Te »nujne drugačne rešitve« bodo po njegovi oceni točno to, kar je prleške občine do sedaj razdvajalo in je razlog za žalosten konec sistema C in JPP-ja. "V Gornji Radgoni bo to Komunala Radgona, V Radencih režijski obrat, v Ljutomeru, kjer so ponovno spretno s seboj potegnili še Križevce, Veržej in Razkrižje, pa bo to skoraj gotovo Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer. Apače se bodo zaradi navezanosti vodnih virov skoraj gotovo povezale z radgonsko komunalo, Sveti Jurij pa je izvisel in glede na to, da imajo tam lastne vodne vire, je upati, da si bodo sami zase in po svoje uredili oskrbo z vodo tako, da jim več ne bo treba »hoditi k maši« v katerokoli drugo kvazipartnersko prleško občino," špekulira in napoveduje Kurbos.

Njegove domneve niso iz trte zvite, saj so občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej, ki so januarja letos napovedale izstop iz javnega podjetja, začele postopke sprejemanja odloka o oskrbi s pitno vodo. Ta bo sprejet v enaki vsebini in obliki v vseh navedenih občinah, pomeni pa podlago za poznejši izbor koncesionarja, ki bo na območju navedenih občin iz ljutomerske upravne enote prevzel izvajanje javne službe. Kurbos meni, da je stečaj kadrovsko in finančno povsem zlomljenega JP Prlekija neizogiben in le vprašanje časa, pri čemer bo pomembno tudi vprašanje, ali bi stečaj povzročil motnje v oskrbi s pitno vodo, na kar pa bo morala odgovoriti pristojna državna institucija. 

Jure Kljajić

Roman Leljak je dobil sedem dni za potrditev nove cene vode. V Radencih jo bodo potrdili, če pride v istem roku do razrešitve direktorja JP Prlekija, vrača žogico radenski župan.

Vsak bo na svojem bregu

Kaj se bo zgodilo, ko tudi na papirju pride do razbitja vodovodnega sistema C? O tem je že govoril radenski župan Roman Leljak, ki se z JP Prlekija pravda zaradi domnevnega 2,3-milijonskega dolga do javnega podjetja, hkrati pa je edini, ki vseskozi zavrača novo, za okoli 80 odstotkov višjo ceno vode, zaradi česar ta ne more biti uveljavljena. Leljak je tako opozoril na dan D, ko bodo morali biti v občinah Radenci, Gornja Radgona in Apače pripravljeni na nadaljnje zagotavljanje vode. Če bodo imele občine Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje skupnega izvajalca javne službe, ki mu bodo podelile koncesijo, bodo v preostalih občinah ravno tako morali sami poskrbeti za to. Tu sta že tako ali tako radenski režijski obrat in radgonska Komunala, zato to verjetno ne bo tako težavno. »Te rešitve bodo natančno tisto, kar je prleške občine do sedaj razdvajalo in je razlog za žalosten konec sistema C,« pravi Kurbos, ki meni, da bodo občine Gornja Radgona, Apače in Radenci skoraj gotovo uporabljale vodo iz vodnih virov Podgrad -Segovci, izviseli pa bodo v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici, vendar v občini imajo lastne vodne vire.

Nekdanji direktor JP Prlekija ob tem opozarja, da so stroški črpanja in obdelave vode iz vodnih virov Podgrad - Segovci precej višji kot pri vodnih virih Lukavci - Mota, kar bo seveda vplivalo na končno ceno vode. Ravno zaradi tega je bil vodovodni sistem zasnovan kot enoten sistem s skupnim upravljavcem, saj bi bili zaradi ekonomije obsega skupni stroški nižji in razdeljeni med uporabnike vseh osmih občin. »Morda bodo pa na koncu imeli zadnjo besedo tisti, ki so dali denar in zanj postavili pogoje, a ti niso bili izpolnjeni,« Kurbos namigne na možnost vračanja evropskih sredstev.