Sredi januarja bo Edith Žižek Sapač potekel tretji mandat na čelu murskosoboškega zdravstvenega doma, enega regijsko najpomembnejših javnih zavodov, ki je v skupni lasti 12 pomurskih občin z območja soboške upravne enote. V zadnjih letih zdravstveni dom izvaja številne večmilijonske investicije, lani je ustvaril dobrih 21 milijonov evrov prihodkov in več kot 833 tisoč evrov presežka. V javnem zavodu si danes kruh služi več kot 400 ljudi. Hkrati se že vrsto let spopada s potrebo po novem ustanovitvenem odloku, ki je potreben za nadaljnji razvoj in zakonitost delovanja javnega zavoda. Sicer bi ga že lahko imel, a se je lani zapletlo zaradi pravno neustreznega dodatka 24-urne dežurne zobozdravstvene službe, zato je sprejemanje akta v novem mandatu začelo nov krog po občinah ustanoviteljicah.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(INTERVJU) "Vlada naj izvrši tisto, za kar je bila izvoljena," pravi nekdanji poslanec Geza Džuban
V parlamentu je deloval v dveh najbolj prelomnih trenutkih za državo: ko se je ta po osamosvojitvi leta 1991 začela oblikovati in ko je leta 2004 postala del Evropske unije
Nov odlok med drugim podrobneje določa pogoje za imenovanje direktorja in bistveno spreminja sestavo sveta zavoda. Po novem bo zastopanost povsem v prid občinam ustanoviteljicam, saj bo svet zavoda štel devet članov, od tega jih bo šest predstavnikov ustanoviteljic, dva člana bosta iz vrst delavcev, ostal pa bo en predstavnik zavoda za zdravstveno zavarovanje. Skupaj z odlokom se ustanavlja tudi svet ustanoviteljic, v katerem bodo župani občin ustanoviteljic, kot je to praksa in kot določajo predpisi drugih skupnih javnih zavodov in podjetij, kot so Pomurske lekarne, Pomurski vodovod in Cerop. Po trenutni ureditvi direktorja zdravstvenega doma imenuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja, kar pomeni, da mora vseh 12 občinskih svetov dati soglasje k imenovanju. Po novem bo soglasje v domeni sveta ustanoviteljic, pri čemer bo imela vsaka občina toliko glasov, kolikor znaša njen ustanovitveni delež, ta pa je odvisen od števila prebivalcev. Vseeno obstaja varovalka pred »tiranijo« velikih, saj bo za odločitev moralo glas prispevati tudi najmanj sedem občin.
Sprenevedanje v svetu zavoda
Težava je, da tako ustanovitveni odlok za zdravstveni dom kakor za svet ustanoviteljic še nista v veljavi, stekli pa naj bi že postopki za imenovanje direktorja zdravstvenega doma. Seja sveta zavoda, ki je bila 19. septembra, je bila namreč nepričakovano razširjena na predlog Andreja Mešiča, predstavnika ustanovitelja, mestnega svetnika in tudi zapriseženega kritika trenutne direktorice, z dodatkom o čimprejšnji izvedbi postopka imenovanja direktorja. Svet zavoda je Mešičev predlog podprl s štirimi glasovi za, eden je bil proti, eden vzdržan. Čemu hitenje, če pa bo mandat Žižek Sapačeve trajal še skoraj štiri mesece, ob tem pa vzporedno teče sprejemanje novih ustanovitvenih aktov, ki naj bi zagotovili zakonitost delovanja javnega zavoda in pomembno vplivali tudi na postopek in pogoje imenovanja direktorja? Leonida Gačević, predsednica sveta zavoda, pravi, da so sklep sprejeli skladno z vsemi potrebnimi roki, in pri tem spominja, da je bila tudi leta 2019, pri prejšnjem razpisu, časovnica enaka. »Preostali javni zavodi v mestni občini začnejo postopke za imenovanje novega direktorja dosti prej, celo eno leto prej, zato menimo, da je svet zavoda sprejel sklep skladno z vsemi roki,« je poudarila predsednica sveta zavoda.
To je seveda res, a vendarle gre v tem primeru za javni zavod, ki ni v lasti zgolj soboške občine. Če so pred štirimi leti razpis res objavili že v začetku oktobra, pa so prejšnja, leta 2016 in leta 2011, sredi novembra, zato to ne more biti prepričljiv argument. Še bolj absurden je njen odgovor, da člani sveta s strani vodstva zdravstvenega doma in občin ustanoviteljic niso bili seznanjeni s pripravo in sprejemanjem novega odloka, čeprav je to že več let ena odmevnejših tem, poleg tega je Mešič še konec junija v mestnem svetu razpravljal o odloku. Gačevićeva navede še negotovost glede sprejetja novega odloka in oceno, da sestava sveta zavoda na sam razpis tako ali tako nima nobenega vpliva, zato je po njenem mnenju nesmiselno čakati. Razpis za direktorja bi moral biti v skladu s sklepom sveta zavoda objavljen 21. septembra, a še danes ni objavljen. Predsednica sveta zavoda s prstom kaže na Matejo Kar Dcosta, vodjo pravne službe v zdravstvenem domu, ki pa nam je pojasnila, da razlog za neobjavo tiči v tem, da v sklepu sveta zavoda ni bilo določeno besedilo razpisa, torej pod katerimi pogoji se imenuje direktor, kar je zaradi vzporednega sprejemanja novega odloka še dodatno problematično.
Se ponavlja scenarij Pomurskih lekarn?
Soboški župan Damjan Anželj poudarja, da sta zanj sprejemljivi in dopustni obe možnosti izvedbe razpisa, tako po starem kakor po novem odloku, če bo ta pravočasno sprejet in uveljavljen. »Na mestni občini z odločitvijo sveta zavoda o začetku postopka imenovanja direktorja predhodno nismo bili seznanjeni,« zatrjuje Anželj, ki zanika, da bi do tega prišlo z njegovim predhodnim blagoslovom, saj da je za vse skupaj izvedel hkrati z drugimi župani občin ustanoviteljic. »Pri pripravi novega odloka sem aktivno sodeloval tako v vlogi višjega svetovalca na občini kakor župan, težavo vidim zgolj v tem, da ta v tem trenutku še ni uveljavljen,« poudarja soboški župan.
Njegovi kolegi so do manevra, ki na prvi pogled vendarle deluje kot solo akcija soboške občine, pričakovano kritični. Puconski župan Uroš Kamenšek in beltinski župan Marko Virag menita, da bi se postopki morali odviti po novih predpisih. Virag še toliko bolj, ker bo imela beltinska občina v novi sestavi sveta zavoda svojega samostojnega predstavnika. Podobnega mnenja je moravskotopliški župan Alojz Glavač, ki je Anželja opozoril na nevarnost ponovitve kalvarije s Pomurskimi lekarnami. »Pa ne zaradi Edith Žižek Sapač, ampak zaradi principa. Tu nas je dvanajst občin, soboška pa bi kot regijski center morala delovati povezovalno in ne obratno,« je jasen Glavač.
Bo novi odlok lahko uveljavljen pravočasno? Edini občini, Tišina in Cankova, ki ga še nista sprejeli, ga obravnavata na današnji seji. Župana Franc Horvat in Danilo Kacijan, ki se ravno tako ne strinjata s hitenjem z razpisom, sta poslala dovolj jasno sporočilo že s tem, da so za čimprejšnji sprejem združili prvo in drugo obravnavo akta. »Ni higienično,« naglico z razpisom opiše Horvat. Tudi Žižek Sapačeva je občine ustanoviteljice seznanila z dogajanjem in jim predstavila različne vidike – pravnega, ekonomskega in vidik transparentnosti ter uspešnosti –, zakaj je smiselno počakati z izvedbo postopka.
Bitka s časom in politično voljo
Nov ustanovitveni odlok o Zdravstvenem domu Murska Sobota bo začel veljati po petnajstih dneh od objave v uradnem listu, nato sledijo preostali postopki, tudi imenovanje novega sveta zavoda. Tesno bo, a z nekaj politične volje se ne zdi nemogoče, da bi vse potrebne postopke, vključno z razpisom in imenovanjem direktorja, izpeljali do konca leta oziroma do izteka mandata aktualne direktorice. Navsezadnje lahko občinski sveti člane sveta zavoda imenujejo tudi na dopisni seji.
Soboški mestni svet je tako leta 2016 Edith Žižek Sapač podelil celo soglasje za nov mandat prek dopisne seje, in to le dan pred iztekom njenega prvega mandata. Kakšen bi bil lahko nasproten scenarij? Postopke vseeno izpelje trenutni svet zavoda po starem odloku, izbere kandidata po svoji meri, a ta ne dobi soglasja vseh ustanoviteljic, zato je imenovan vršilec dolžnosti. Ta pa je nato prepuščen milosti novega sveta zavoda in političnim kupčijam v ozadju. Vprašanje, komu je to v interesu. Pacientom, zaradi katerih zdravstveni dom sploh obstaja, verjetno še najmanj.