Rok Šavel

Ministrstvo za naravne vire in prostor velja za enega najpomembnejših resorjev, saj mora uravnovesiti razvojne težnje z varovanjem narave in njenih omejenih virov. Jože Novak je krmilo zahtevnega ministrstva prevzel decembra pred dvema letoma, potem ko je bil najprej državni sekretar.

Po izobrazbi je diplomirani inženir krajinske arhitekture z bogatim življenjepisom, saj je imel denimo pomembno vlogo tudi pri usklajevanju trase pomurske avtoceste. 

V času vodenja ministrstva ste gotovo največkrat naleteli na vprašanje o nasipih ob reki Muri. Kje je danes ta projekt?

»V Ljubljani me pomurski poslanci vedno spomnijo, naj ne pozabimo na ta projekt. Ko smo pred dvema letoma prišli do vprašanja Mure, je kazalo, da je situacija v pat poziciji. Strnili smo moči in uspelo nam je, da je trenutno v izvajanju več kot 20 kilometrov nasipov. Danes imamo po načrtu za okrevanje in odpornost podpisane pogodbe v skupni vrednosti 53,5 milijona evrov, ki so že v izvajanju. Prvi odsek, v Ljutomeru, je vreden 12 milijonov evrov, drugi, v Občini Razkrižje, dobrih 11 milijonov, v Radencih tri milijone, v Občini Tišina pa je največji odsek, vreden skoraj 27 milijonov evrov. Skupno gre za 18,3 kilometra nasipa, ki je v celoti v gradnji. Ob obisku smo si ogledali tudi odsek v Krapju, kjer smo uskladili rešitve, trenutno pa poteka izbor izvajalcev. Vsi ti projekti bodo dokončani najpozneje do konca junija prihodnje leto. Z zadnjim odsekom vred gre skupaj za 26,5 kilometra nasipov, s katerimi bomo zagotovili zaščito za več kot 3300 prebivalcev. Kaj še ostaja? Ostal nam je levi breg v spodnjem delu Mure, kjer so bile vse dosedanje rešitve neusklajene s predpisi o varstvu narave. Če bi pri njih vztrajali, bi moral sredstva zagotoviti državni proračun, teh pa trenutno ni. Zato smo šli korak nazaj, da bomo lahko šli dva naprej. Z vsemi evidentiranimi vrednotami, ki bi jih morali projektanti poznati že prej, smo pripravili nova izhodišča in iščemo dodatne rešitve. Sem pa optimist, da se bomo izognili potrebi po sprejemanju državnega prostorskega načrta. V Krapju smo denimo rešili območje Gezovih jam s prestavitvijo trase, tako da bomo povišali obstoječo cesto. Gre za kompromis, ki ne posega niti v kmetijska niti v naravovarstvena območja. Na terenu smo skupaj z županjo Ljutomera ugotovili, da je to dober premik in izhod iz blokade. Sem optimist, da bomo projekt izpeljali do konca in sanirali nekaj, kar leta ni bilo urejeno. Vladi sem predstavil tudi informacijo o sestanku z avstrijsko-slovensko komisijo, kjer bomo Avstrijce zaprosili, da del poplavnega vala zadržijo v zgornjem delu Mure. Ne bo enostavno, ampak bomo poskusili doseči dogovor, ki bi povečal poplavno varnost na tem območju. Poudariti velja še, da smo pripravili predlog uredbe za ukinitev koncesije za energetsko izrabo Mure, razen za obstoječo hidroelektrarno v Ceršaku, z ministrico za kmetijstvo in s kmeti pa smo odprli še razpravo o namakanju iz reke Mure. Ob večji organiziranosti verjamem, da bi bilo tudi to mogoče izpeljati.«

Jure Kljajić

Pogosto je slišati, da je prostorsko umeščanje naša razvojna rakasta rana. Nekaj pomurskih občin še zmeraj nima veljavnega prostorskega akta. Kakšno je stanje na tem področju in ali bo z novelo gradbenega zakona boljše?

»V Pomurju imamo še tri občine, ki nimajo sprejetih občinskih prostorskih načrtov – to so Beltinci, Lendava in Puconci. Z dvema županoma sem se že pogovarjal, kako morajo nadoknaditi to skoraj 20-letno zamudo. Vodim medresorsko skupino, ki pomaga občinam pri dokončanju postopkov, in v novembru imamo sestanek prav s temi tremi občinami. Pomagali jim bomo, a morajo razumeti: treba je pripraviti novo oceno poplavne ogroženosti, da se ne bo gradilo na poplavnih območjih, hkrati pa je treba preveriti erozijska in plazovita območja. V dolinskem delu to ni večji problem, na Goričkem pa je. Ni pa treba iz tega delati 'bavbava' – gre za javne podatke, ki jih je treba le združiti. Sem optimist in moj cilj je, da bodo vse občine OPN sprejele do junija prihodnje leto. Novela zakona določa, da morajo mnenjedajalci svoje mnenje dati v 30 dneh – če ga ne, se šteje, da je bilo dano. To odpravlja staro blokado, ko so postopki trajali skoraj nedoločen čas. Zdaj bodo morali vsi nosilci urejanja prostora svoje sisteme prilagoditi tej časovnici. Zakon omogoča, da vse občine sprejmejo svoje nove OPN v manj kot dveh letih, tudi če bi začele zdaj. Uvedli smo tudi možnost ciljnih sprememb OPN – če gre za 5 ali 6 hiš oziroma do 5.000 kvadratnih metrov površine, lahko občina spremembo sprejme razmeroma hitro, v pol leta do enega leta. Poleg tega so tu še lokacijska preverjanja in drugi postopki, ki omogočajo delo v 3 do 4 mesecih. Vse skupaj je zdaj zakonodajno dobro urejeno. Zdaj so na potezi občinski urbanisti in izdelovalci aktov, da se premaknejo, saj so se doslej pogosto skrivali za izgovori drug drugega.«

Jure Kljajić

Kaj pa se dogaja z gradnjo daljnovoda Murska Sobota–Lendava?

»Za prvi del projekta je izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje na večini odsekov. Za drugi del je gradbeno dovoljenje prav tako izdano, a je bila že leta 2023 vložena tožba na upravno sodišče, na kar pa nimamo vpliva. Večkrat sem upravno sodišče prosil, naj se postopki pospešijo, in upam, da bo odločitev sprejeta še letos, najpozneje pa prihodnje leto. Ko se to zgodi, se bo projekt, verjamem da, lahko nadaljeval.«

Rok Šavel

Veliko prahu je dvignila načrtovana reforma na področju upravljanja voda. S koncesijami je torej konec?

»Koncesionarjem prihodnje leto potečejo pogodbe. Številne analize in ne nazadnje tudi računsko sodišče so ugotovili, da je sedanji sistem neustrezen. Čeprav govorimo o koncesionarjih, v resnici gre za pogodbe po javnih naročilih brez tveganja. Strinjam se, da mora imeti direkcija za vode v prihodnje glavno vlogo pri upravljanju vodotokov. Pred leti je bilo za vzdrževanje namenjenih le 5 do 10 milijonov evrov na leto, zdaj pa smo prišli na 300 milijonov evrov letno, skupaj na več kot milijardo evrov v treh letih, predvsem zaradi obnove po poplavah. Okoli 80 milijonov evrov vlagamo v vzdrževanje, obnove in investicije, kar presega zmogljivosti obstoječe organizacije. Zato smo vladi predlagali več rešitev in prišli do tega, da direkcijo preoblikujemo v javno gospodarsko družbo. Ta prenova ne bo revolucija, ampak postopna evolucija, da se bo jasno vedelo, kdo je odgovoren. Kapacitet imamo dovolj, problem je predvsem v obsegu gradbenih del. Koncesionarji imajo ogromno podizvajalcev, kar se bo dalo urediti bolj učinkovito. Menim, da bo dela dovolj za vse, še več, če bomo s tem tempom nadaljevali, bomo podeseterili obseg del. Župani si želijo izboljšanja sistema vzdrževanja in tudi občine želijo prevzeti upravljanje vodotokov nižjega reda, kar je po mojem mnenju smiselno. Treba pa je poudariti, da so bila podjetja, koncesionarji, v času poplav zelo odzivna. Na terenu smo imeli več kot 1000 strojev in tudi do 1700 ljudi hkrati. Mislim, da bo ta del sistema v prihodnosti dobro deloval in bo za vse dovolj dela.«

Jure Kljajić

Številne težave so tudi na področju rudarskih koncesij. Družba Segrap je denimo še zmeraj brez koncesije.

»Koncesije za izkoriščanje so na tukajšnjem območju dodeljene za sedem pridobivalnih prostorov. Štiri potečejo v letu 2025, ena v letu 2026, ena leta 2029 in ena 2045. V sektorju za rudarske zadeve imamo nalogo, da v tem mandatu rešimo vsa podaljšanja in odprta vprašanja. Kar zadeva Segrap, vem, da je bila za območje Babinec izdana zavrnilna odločba, podjetje pa je vložilo tožbo, ki še poteka. Predlagali smo, da Segrap vloži novo vlogo, in uredba je bila že objavljena na e-demokraciji ter gre v medresorsko usklajevanje. Vse kaže, da bo koncesija podeljena še letos. Imeli smo pa zanimiv pogovor s pomurskimi župani, kjer sem poudaril, da imamo trenutno preveč majhnih lokacij. Strateško gledano potrebujemo štiri večje lokacije v Pomurju, da zagotovimo dovolj gradbenega materiala. Ko se je gradila avtocesta, se je material odvzemal na območju Murske Sobote, kjer sta danes jezero in rekreacijski prostor. Menim, da je to dober koncept, ki bi ga morali vključiti v nastajajoči regionalni prostorski načrt, torej premišljeno določiti, kje bodo te lokacije v prihodnje.«

Vaše ministrstvo je prav tako del projekta vzhodne soboške obvoznice, natančneje pri sebeborskem zadrževalniku. So tu še kakšna odprta vprašanja?

»Nosilec projekta je ministrstvo za infrastrukturo oziroma direkcija za infrastrukturo. Seznanjeni smo, da je občinski prostorski akt za zadrževalnik veljaven, zato se lahko začne izvedba. Občina se je odločila za gradnjo suhega zadrževalnika z elementi mokrega, kar pomeni, da bo šlo v osnovi za jezero z več funkcijami. Ne gre zgolj za vodni objekt v smislu poplavne zaščite, ampak za večnamenski objekt. Menim, da bodo kolegi z ministrstva in občine dorekli, kdo bo objekt uporabljal in v kakšnem obsegu ga bo financiral. Mi bomo zagotovili svoj delež v višini milijon evrov, kot to narekuje veljavni sporazum, ter sledili tempu izvajanja. Kdo bo upravljal objekt, je stvar nadaljnjega dogovora.«

Jure Kljajić

Ob regijskem obisku ste si ogledali tudi vrtino v Rakičanu, iz katere je nenadoma začela iztekati topla voda. Kakšni so nadaljnji koraki pri sanaciji vrtine?

»Ministrstvo je prevzelo reševanje. Prvi del smo že uredili – odtok vode je zdaj obvladljiv, speljali smo poseben kanal, zavarovali območje in zagotovili dve dodatni vrtini za hlajenje in redčenje vode. V treh mesecih bodo pripravljeni sanacijski načrti za ponovno zamašitev vrtine. Mestna občina Murska Sobota je ob tem izrazila interes, da bi postala koncesionar na tem območju. Ministrstvo bo pripravilo razpis za koncesijo, saj je voda tam topla, prek 50 stopinj Celzija, in bi bila uporabna bodisi za kmetijstvo bodisi za druge namene. Zadeva je pod nadzorom. Če se bo kdo prijavil na razpis, vrtine ne bo treba zapečatiti, ampak se bo lahko ponovno uporabila. V Pomurju imamo približno 50 takih zaprtih vrtin, kjer investitorjev ni več, zato je potreben razmislek o strategiji ponovne rabe. Logično bi bilo, da jih, kjer je mogoče, ponovno aktiviramo. Tudi drugi uporabniki geotermalne vode nas k temu spodbujajo. Upam, da bomo raje šli v podelitev koncesij in uporabo vrtin, kot da bi jih dokončno zaprli. Iz problematike v Rakičanu se lahko tako rodi nova priložnost za regijo.«

Jure Kljajić