Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja pojasnjuje, da gre za enega od predlogov Evropske komisije za nadaljnji razvoj kmetijstva. »Trendi res gredo v smeri odprave vezane reje v prihodnosti. Do leta 2028 naj bi se države članice Evropske unije opredelile, ali bodo to uredile, v ta namen pa bodo na voljo tudi evropska sredstva.« Režonja meni, da bo posledica tega selitev govedoreje na hribovita območja, medtem ko se bo v ravninskih delih države krčila, kar je po njegovih besedah v skladu z zastavljeno strategijo slovenske kmetijske politike. »Zato smo tudi imeli sestanke z goričkimi kmeti. Želimo jih animirati, saj bo v prihodnje prek neposrednih plačil na voljo veliko več sredstev za rejo krav dojilj in pridelavo govejega mesa.« Goričko je s številnimi travniki po besedah Režonje idealno območje za razvoj tovrstnih dejavnosti, ki se bodo v prihodnosti bolj izplačale. Kot še pove, spada govedoreja tudi sicer bolj v pomursko regijo, kjer se reja drobnice, ki bi bila lahko alternativa, ni nikoli uveljavila.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Kakšnega kmeta želimo?
Direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič ocenjuje, da bo s koncem vezane reje izginilo 75 odstotkov slovenskih govedorejskih kmetij. »Večine obstoječih hlevov ni možno ustrezno prenoviti, za prosto rejo pa so premajhni, tu ni alternative. Če se bomo za to odločili, slovenskega mleka ne bo več. Posledica bo tudi zaraščenost krajine. To je ključni problem,« pravi Petrovič, ki meni, da bi lahko v tem primeru v Prekmurju ostalo le še okoli deset rejcev krav molznic. Ob tem dodaja zanimivo anekdoto: »Letos smo po več kot 40 letih upokojili kolega. Leta 1979, ko je začel delati, je bilo v eni prekmurski vasi tudi do 140 rejcev molznic, danes jih imamo 217 v celotnem Prekmurju.«
Režonja na drugi strani v takem razvoju ne vidi posebne tragike, saj meni, da to ni nujno slabo za prihodnost slovenske govedoreje. »Kmetijstvo je treba dojemati kot katero koli drugo dejavnost. Če nekdo to dejavnost preneha izvajati, osnovna sredstva preidejo na nekoga drugega, ki jo bo nadaljeval.« Tovrstna koncentracija proizvodnje se bo v prihodnosti po predvidevanjih Režonje zgodila predvsem v okviru gospodarskih družb in večjih kmetijskih gospodarstev. »Zakaj recimo Panvita ne bi redila 500 krav, če se bo to izplačalo. Če bo na trgu povpraševanje, ste lahko prepričani, da bodo šli vsi v tovrstno proizvodnjo. V Prekmurju smo imeli največ manjših kmetijskih gospodarstev, ki jih zdaj opuščajo.«
Goričkim kmetom so predlagali, da se usmerijo v pridelavo senenega mleka, za katero so že našli tudi potencialnega kupca, a se kmetje za to ne odločajo. Kot smo že poročali, število rejcev krav molznic v regiji pada, a se s tem po mnenju Režonje samo bližamo evropskemu povprečju. »Predvsem si moramo odgovoriti na vprašanje, kakšnega kmeta želimo imeti v regiji. Če želimo takšnega, kot ga imajo na Madžarskem, jih imamo lahko samo pet, če želimo takšnega, kot je na Bavarskem, jih imamo lahko 200, če pa želimo avstrijskega, jih imamo lahko 3000, mi jih pa danes imamo še vedno 6000.«
Manjše kmetije se ne bodo več posodabljale
Predsednik Zveze govedorejcev Pomurja Branko Buček pravi, da bo tovrstna odločitev pomenila tragičen korak za pomurski prostor, kjer je večinoma vezana reja. »Govedoreja v regiji izumira že zdaj, tudi zemljišča so tu zelo ozka, kmetije nimajo prostora za širitev,« pove Buček, ki meni, da se majhne pomurske kmetije, na katerih redijo do 10 krav, ne bodo več širile, če bo to potrebno. »Krave bodo morale imeti ležalne bokse, ki so za 130 odstotkov širši od sedanjih, saj se v njih krave gibljejo in morajo imeti prostor, da se med sabo ne poškodujejo. Hleve bi morali torej za dvakrat povečati, to pa je precej velika investicija. Brez državne in evropske pomoči bo to pomenilo zaprtje več kot polovice govedorejskih kmetij v Sloveniji. V Prekmurju lahko proste reje danes preštejemo na prste ene roke.«
Franc Zavec, rejec goveda v Gornjih Slavečih in predsednik Govedorejskega društva Cankova, prav tako meni, da se na manjših kmetijah tovrstnih investicij ne bodo lotevali. »Na teh kmetijah ni več mladih ljudi, zato je težko verjeti, da bi tiste reje obstale. V pridelavi senenega mleka sicer je potencial, a ne za malega kmeta, saj senenega mleka ne moreš pridelovati brez sušilne naprave, to pa je velika investicija. Morda bi bilo to bolj zanimivo z evropskimi sredstvi, vendar, kot rečeno, je težava predvsem v starostni strukturi naših kmetij.«