Za Sobočana Borisa Muhiča lahko rečemo, da je vezni člen med tistimi, ki pomoč potrebujejo, in tistimi, ki jim želijo pomagati. Dobrega srca je že od mladih nog. Spomni se, da je v srednji šoli kot uspešen matematik pomagal vrstnikom pri premagovanju težav, to je nadaljeval v službi, kjer je kot policist z več izkušnjami mlajšim kolegom priskočil na pomoč pri reševanju primerov. »Pri delu sem se vedno maksimalno potrudil, v petnajstletni karieri, ko sem raziskoval nesreče s pobegi, ena ni ostala nerešena, z mlajšimi kolegi smo veliko delali tudi zunaj delovnega časa. To mi je bilo samoumevno in na to nisem gledal kot na velika dobra dela,« pravi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje
Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.
Ko se je upokojil, mu je prijateljica predstavila primer starejše gospe, ki se je znašla v stiski. Takrat se je z objavo na družbenem omrežju obrnil tudi na druge, bil deležen množičnega odziva in akcija pomoči je stekla. Sledile so druge prošnje za pomoč in poslanstvo se je nadaljevalo. »Ljudi v stiski in prošenj za pomoč je veliko, me pa veseli, da je še več tistih, ki želijo pomagati. Ljudje me prepoznavajo, pomoč prihaja tudi iz drugih regij, name se obračajo številni posamezniki, društva in organizacije, ki so pripravljeni pristaviti kamenček v mozaik in pomagati.«
Nedavno je prejel priznanje za naj... prostovoljca v Mestni občini Murska Sobota, o čemer pove, da to ni le nagrada zanj, ampak tudi za tiste, ki priskočijo na pomoč v akcijah, in za tiste, ki se odprejo in z njim delijo težke življenjske preizkušnje. »To je težko, sploh ko drugega ne poznaš. Vedno se naš pogovor začne z besedami, 'dolgo smo se odločali, ali bi vam povedali zgodbo', potem jo zaupajo, pogovorimo se, popišemo, kaj potrebujejo, spregovorimo tudi o vzrokih, ki so vodili v situacijo, in o tem, kako naprej.« Pri tem mu, tako pravi, pomagajo poklicne izkušnje, prav tako vedno preveri, ali so zgodbe resnične ali se želi kdo le okoristiti. Sodeluje tudi z Društvom Mozaik iz Murske Sobote, lokalnimi skupnostmi in strokovnimi službami, ker meni, da je treba ljudi, ki so se znašli v stiski, socialno vključiti. Stiske niso le materialne, ampak pogosto kdo potrebuje le pogovor.
Plačilo za vse dobrodelne akcije so pristne zahvale ljudi, ki jim pomaga. Ena od zgodb, ki so se ga zelo dotaknile, se je zgodila v preteklih mesecih na Tišini. Muhič je z drugimi pomagal trem ukrajinskim družinam, ki so se pred vojno zatekle v našo regijo. V enem tednu so jim opremili stanovanje, in ko so odhajali, je za njimi na hodnik prišla nekajletna deklica. »Mamico je odrinila stran in v slovenskem jeziku rekla hvala lepa ter začela jokati. Šele takrat vidiš, kaj otrok čuti in kako je hvaležen,« opiše.
Spomni se tudi dečka iz Dobrovnika, ki je v prometni nesreči izgubil mamo in sorojenca. Večkrat je bil pri njem in očetu, dogovorili so se, da mu bodo v času šolanja pomagali. »Enkrat sva s fantom sedela na terasi, nato pa je odšel na vrt in me poklical. Vprašal me je, ali mi lahko da paradižnik in papriko, ki ju je posadila še mama. Zelo je bil vesel, da je lahko nekomu dal nekaj, kar je ostalo po mami, ki jo je izgubil.« Muhič sodeluje še s šolami v Pomurju. Nanj se obračajo ljudje, ki bi otrokom iz socialno ogroženih družin radi plačali malico, kosilo, praznovanje rojstnega dne, maturantski izlet, on pa nato naveže stik s šolami, da izberejo učenca ali dijaka, ki to potrebuje.
Glas svojemu kandidatu lahko oddate preko glasovnice, ki je bila objavljena v časopisu Vestnik. Glasovanje poteka do 20. marca.