Nekdanji mariborski župan in državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler se tudi letos poteguje za izvolitev v Bruselj. Na listi Slovenske demokratske stranke, h kateri se je pridružil ob lanski pripojitvi njegove Nove ljudske stranke k največji opozicijski stranki v državnem zboru, ko je tudi prevzel vodenje mariborskega odbora stranke, je na šestem mestu, zato, tako kot praktično vsi, cilja na preferenčne glasove. Ob njegovem obisku v Pomurju, kjer se je v družbi lokalnih strankarskih kolegov mudil v RIS Dvorcu Rakičan in si ogledal še cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini ter cerkev sv. Ladislava v Beltincih, smo se s Kanglerjem, ki velja za sogovornika brez dlake na jeziku, na kratko pogovorili o njegovih ambicijah 9. junija, ko bodo potekale evropske volitve. Kot pravi, stavi na politično kilometrino, zato verjame, da lahko kot evropski poslanec veliko doprinese tako Evropi kot Sloveniji in še posebej svojemu Mariboru te ne nazadnje tudi Prekmurju.
Kaj menite, da je recept za pospešitev razvoja Podravja in Pomurja in kako bi lahko k temu prispevali kot evropski poslanec?
»Izpeljati je potrebno decentralizacijo. Če dobim mandat, bo moja pisarna v Mariboru in odprta za župane, podjetnike vse tiste, ki želijo črpati evropska sredstva. Predvsem pa se je treba boriti za regijo. Vzhodno kohezijsko regijo je treba okrepiti in tukaj sta Prekmurje in Štajerska najbolj izpostavljena dela. Evropa gre v desno. Če bo Evropska ljudska stranka dobila dober rezultat, bomo imeli znotraj evropske družine dosti več vpliva in možnosti. Poglejte primer elementarne nesreče ... ta sredstva morajo priti čez noč. Tukaj je po mojem mnenju predsednica Evropske komisije malo zaspala, z njo vred pa tudi naš komisar Janez Lenarčič. Z dialogom in pozitivnim lobiranjem se da veliko doseči, zato sem prepričan, da so pred Evropo novi izzivi, a hkrati tudi nove priložnosti. Zanimivo, da sta nosilca liste v Italiji in na Hrvaškem premierja obeh držav, kar je dober signal tudi za nas Slovence.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Vsakih deset minut je ubita ena ženska
Ob današnjem mednarodnem dnevu proti nasilju nad ženskami in deklicami, 25. novembru, Združeni narodi (ZN), nevladne in druge organizacije opozarjajo na zavržnost tovrstnega nasilja. Tako kot vsako leto se bodo s tem dnem začeli akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki bodo potekali vse do svetovnega dne človekovih pravic, 10. decembra.
Glede na vašo podporo strožji migracijski politiki, kako ohraniti na eni strani evropsko solidarnost in na drugi strani vzdrževati varnost držav članic? Vidimo, kaj se dogaja ... Italija, denimo, želi začasno prekinitev schengenskega sporazuma s Slovenijo.
»Tukaj ne gre za solidarnost. Mi vemo biti do vsakega solidarni, kar priča primer leta 1991, ko je veliko državljanov iz nekdanje skupne države emigriralo v Slovenijo in smo jih toplo sprejeli. Bodimo solidarni do tistih, ki sprejemajo našo kulturo in običaje ter si želijo izboljšati svoj življenjski statut. Ne pa te, ki razbijajo našo kulturo in zgodovino, predvsem pa ne spoštujejo človekovih pravic. Tradicija stare Evrope mora ostati. Največji krivec za to, kar počnejo Italijani pa je naš premier Robert Golob, ki je poslušal nevladnike in podrl ograjo, Italijani pa jo bodo, v navednicah, verjetno dobili zastonj od našega premierja, da jo bodo lahko na meji spet postavili. To postaja noro, kar počne naša vlada na južni meji.«
V SDS ste kritični tudi do politike zelenega prehoda, ki pa se bo skoraj zagotovo, ne glede na sestavo prihodnjega evropskega parlamenta in komisije, nadaljevala.
»V enem delu se bo zeleni prehod nadaljeval, seveda, saj je prav, da skrbimo za naravo in okolje, ampak ta zeleni prehod se mora dogajati tudi v največjih onesnaževalkah, ki sta Kitajska in ZDA. Poglejmo si na primer Nemčijo, kjer je politika zelenega prehoda z zeleno-levo vlado ogromno škode naredila tudi njihovi avtomobilski industriji, ki je svetovnega pomena. Kdor malo bolje pozna električni avtomobil, ve, da preden pride do njega, je malo morje emisij ogljikovega dioksida.«
Zaradi okoljskih zahtev so vse bolj na trnih tudi kmetje, ki v zadnjem letu izvajajo številne proste po evropskih mestih.
»Strinjam se, da nek red mora biti, a obstajati morajo tudi alternative, zato podpiram evropske kmete, ki so se temu uprli. To so borci in se borijo, pri nas pa sindikat in kmetijska zbornica molčita ter verjameta obljubam vladajočih. Golob je obljubljal sodnikom, tožilcem, policistom ... nič ni bilo od tega. Razočaran sem, da je vodstvo sindikata in zbornice nasedlo. Smo denimo v mesecu maju in še ni bilo izplačanih subvencij, ravno tako pa nisem slišal, da bi bila katera od zahtev kmetov izpolnjena.«
Razumljivo, da ste kot član opozicijske stranke kritični do vlade, toda kot evropski poslanec boste vseeno sodelovali s komisarjem, ki ga bo v Bruselj poslala ta vlada.
»Vsekakor, dialog in sodelovanje sta pomembna. Res pa je, da ni vseeno, kdo bo naš komisar. Sam sem sicer znan po tem, da sem tudi v parlamentu in tudi kot župan bil del močne koalicije. Ne moreš biti politik, če ne zmoreš voditi dialoga. Sodelovati bo potrebno tudi s vsemi ostalimi evropskimi poslanci, ne glede na politično stranko. Na prvem mestu mora biti Slovenija.«
V kakšno jutro se bomo prebudili 10. junija?
»Prepričan sem, da bo Evropska ljudska stranka dosegla dober rezultat, ravno tako pa tudi Slovenska demokratska stranka. Zasijalo bo sonce.«
Torej boste dobili štiri ali več mandatov?
»Mislim, da so štirje mandati zelo dober rezultat, glede na konkurenco, pa bi lahko dobili tudi kakšnega več.«
To bi bila na nek način tudi velika nezaupnica vladajoči koaliciji.
»Če bo zmagala SDS, se lahko Golob zamisli, saj niti z referendumi ni uspel. To da konopljo ponujaš ljudem, da te naj izvolijo (smeh) .... osebno sicer nimam nič proti temu, da se to na nek pameten način legalizira, čeprav se s tem odpira en kup novih težav. Jasno pa je, da želijo z referendumi ponovno spodbuditi nevladnike, da se vključijo v volilno kampanjo. Žalostno je to, da so referendum za jedrsko elektrarno postavili jeseni, referenduma o evtanaziji in konoplji pa sta očitno taka nuja, da se je potrebno že sedaj odločati. To pove vse o načinu delovanja vlade Roberta Goloba, čeprav imam sam občutek, da nimamo več predsednika, ampak imamo predsednico vlade.«
