Metka Fujs, dolgoletna direktorica javnega zavoda Pomurski muzej, edinega pokrajinskega muzeja v regiji, katerega ustanoviteljici sta Mestna občina Murska Sobota in Občina Moravske Toplice, po dveh desetletjih zapušča direktorski stolček, saj odhaja v pokoj. Med letoma 2003 in 2007 je bila namreč vršilka dolžnosti direktorice, od leta 2007 pa direktorica s polnim mandatom. Mandat zaključuje konec letošnjega leta, zato so konec aprila v zavodu objavili razpis za direktorja. Kot smo izvedeli, za mesto direktorja kandidirata Branko Kerman in Marko Sraka.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Odklonil alkotest, ostal je brez izpita
V zadnjih 24 urah so pomurski policisti obravnavali dve prometni nesreči, eno kršitev javnega reda in miru, pet primerov povoženja divjadi ter odredili eno pridržanje voznika.
Kerman je priznani arheolog, vrsto let zaposlen v Pomurskem muzeju, kjer je tudi kustos in muzejski svetnik, Sraka pa je doktor arheologije, ki trenutno deluje v Skupini STIK - zasebnem zavodu, ki se ukvarja z arheološkimi raziskavami in upravljanjem kulturne dediščine. Sraka je bil med drugim kandidat Levice v lendavskem volilnem okraju na minulih državnozborskih volitvah. Glavno besedo pri imenovanju direktorja ima soboška občina, ki ga imenuje ob soglasju Občine Moravske Toplice in po predhodnem mnenju sveta zavoda. Svet zavoda Pomurskega muzeja bo predhodno mnenje podal na seji prihodnji petek, mandat direktorja pa traja pet let.
Kako posluje Pomurski muzej
Pomurski muzej deluje na območju 27 pomurskih občin, kjer izvaja naloge javne službe muzeja, a intenzivneje na območju obeh občin ustanoviteljic. Večina dejavnosti poteka v matični hiši zavoda v soboškem gradu, s katerim upravlja od leta 2017. V lanskem letu je javni zavod pridelal 607 tisočakov skupnih prihodkov in imel 605 tisoč evrov odhodkov. Pretežno javni zavod financira ministrstvo za kulturo, ki poskrbi za več kot 70 odstotkov deleža vseh prihodkov, mestna občina prispeva 15,5 odstotkov prihodkov, ki vključujejo tudi investicije in vzdrževanje, iz proračuna Občine Moravske Toplice pa pride 0,7 odstotka prihodkov. Preostalih dobrih 12 odstotkov prihodkov pridobi zavod iz drugih proračunov in iz izvajanja javne službe muzeja.
Občini ustanoviteljici prispevata najmanj v Sloveniji
Kot so v vodstvu zavoda izpostavili v letnem poročilu za 2021, se javni zavod sooča s številnimi kroničnimi težavami, od neustreznih prostorov za hranjenje gradiva, pomanjkanja investicij pa do kadrovske podhranjenosti, a primernih sogovornikov ne najdejo niti na ministrstvu za kulturo, niti v občinah ustanoviteljicah.
Izpostavili so, da mestna občina zelo malo sredstev vlaga v prenovo in vzdrževanje gradu, tri četrtine investicijskih sredstev pa je zadnji dve leti namenjenih prenovi večnamenske dvorane, ki jo za svoj program pretežno uporablja ZKTŠ Murska Sobota. Polovica letnih programskih sredstev iz mestnega proračuna se ob tem vrača nazaj v plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za objekta v njeni lasti, čeprav so po podatkih javnega zavoda v večini občin njihovi javni zavodi oproščeni tovrstnega davka, in v zavarovanje premoženja v njeni lasti. Kot so še poudarili v letnem poročilu, tudi Občina Moravske Toplice financira dejavnost muzeja v skromnem obsegu, ki že vrsto let ostaja nespremenjen. "Po podatkih ministrstva za kulturo prispevata občini ustanoviteljici k sofinanciranju muzeja primerljivo najmanjši delež od vseh občin v Sloveniji, kar je v nasprotju z drugimi finančnimi kazalniki teh občin," so podčrtali v vodstvu javnega zavoda, ki je imel konec lanskega leta 15 zaposlenih.