Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je, kot so spomnili na KGZS, konec septembra izdala odločbe glede izjemne izravnalne pomoči za sektor mleka in mlečnih proizvodov. Večje število zahtevkov je bilo, kljub prepričanju, da je do pomoči upravičena vsaka kmetija, ki redi vsaj dve kravi, zavrnjenih, so navedli.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Pravno podlago izplačilu pomoči za mleko predstavlja odlok o izjemni izravnalni pomoči za sektor mleka in mlečnih proizvodov. Ta določa, da je do pomoči upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, katerega krave molznice so v zahtevanem obdobju vključene v kontrolo kakovosti in količine prireje mleka, so pojasnili na KGZS.
Tiste kmetije, ki niso vključene v t. i. A kontrolo, pa so v zahtevanem obdobju morale imeti najmanj dve kravi in imeti vsaj eno oddajo mleka.
"KGZS je svojim članom nudila pomoč pri vložitvi pravnih sredstev. Prav tako je pozvala resorno ministrstvo, da se na čimprejšnjem skupnem sestanku najdejo rešitve, ki bi omogočile izplačilo pomoči za mleko vsem kmetijskim gospodarstvom, ki redijo vsaj dve kravi," so zapisali na zbornici.
Iz samega odloka in strokovnih izhodišč, ki so jih usklajevali pred sprejetjem odloka, je bil po navedbah zbornice razviden namen, da se pomoč za mleko dodeli čim širšemu krogu upravičencev. "Že sam pogoj, ki določa spodnjo mejo števila krav molznic odkazuje na pripravljenost, da se pomoč razdeli čim širše. V postopkih odločanja pa je prišlo do drugačne interpretacije ter posledično do izdaje zavrnilnih odločb," so zapisali.
Pri presojanju ali vlagateljevo kmetijsko gospodarstvo izvaja kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje je bilo po navedbah zbornice odločeno, da zahtevani pogoj ni izpolnjen, zato so bili nekateri zahtevki v celoti zavrnjeni.
"Gre za manjše kmetije, ki obdelujejo manj kot 10 hektarov njiv in skladno z evropskimi in slovenskimi predpisi dobivajo plačila za t. i. zeleno komponento. Prejeta plačila potrjujejo izvajanje kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje, zato so vlagatelji upravičeno pričakovali, da izpolnjuje tudi pogoje iz odloka," so sklenili.
