V hladnejših zimskih dneh se pogosto na naših krožnikih znajde kislo zelje. Uživamo ga zaradi majhne energijske vrednosti ter vsebnosti številnih vitaminov in mineralov. Kakšno pa je? Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (MIPOR) je v okviru javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, ki jo sofinancira ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, pregledal 16 vzorcev kislega zelja v treh različnih pakiranjih, v plastičnih posodah, plastičnih vrečkah in steklenih kozarcih.
Pregledovali so, koliko soli in aditivov vsebujejo posamezni vzorci, ter ocenili označbo in trajnostni vidik. Osem izdelkov je prejelo oceno povprečno, šest dobro, en izdelek pa zelo dobro.
V ugotovitvah, ki so jih zbrali na tej povezavi, so navedli, da je kislo zelje v steklenem kozarcu običajno bolj slano kot tisto v plastični posodi. Tako menijo, da je z vidika slanosti zelje v plastični posodi pogosto boljša izbira. "Vendar ima sol pri izdelavi kislega zelja tudi pomembno vlogo z vidika varnosti in kakovosti," poudarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Pasterizacija uniči mikroorganizme, ki povzročajo kvar, kar sicer podaljša rok uporabe, vendar se pri tem uničijo tudi mlečnokislinske bakterije, ki so lahko koristne za naše zdravje. Vsi pregledani izdelki v kozarcih in trije v vrečki so pasterizirani, medtem ko nobeno kislo zelje v plastični posodi ni pasterizirano. Pasterizirani izdelki niso vsebovali konzervansov in so dobra izbira, če nameravate zelje v vsakem primeru toplotno obdelati.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Hrastju - Moti so se zopet družili za kmečko pečjo
Kulturno društvo (KD) Janko Divjak Kapela iz Kapelskega Vrha je v gasilskem domu v Hrastju - Moti organiziralo tradicionalno prireditev z naslovom Za kmečko pečjo. V uvodu prireditve so s pesmijo in plesom nastopili najmlajši člani društva, sledil je nastop glasbenih gostov, kvinteta Klopotec Kapela, in recitacije ob glasbeni spremljavi harmonikarja. Nato so se z ljudskimi plesi predstavili plesalci folklorne skupine domačega KD pod vodstvom Slavice Kovačič, sledil je še nastop harmonikarjev Robija Majeriča ter Lane in Eve Tompa. Prireditev, ki sta jo povezovali Maja Pučko in Lana Tompa, se je sklenila z druženjem. Foto Dani Mauko
"Če je za pripravo kislega zelja izbrana kakovostna surovina in je bilo ustrezno poskrbljeno za higieno ter postopek fermentacije, dodajanje aditivov z vidika varnosti in kakovosti ni potrebno, zato smo izdelke z (več) aditivi ocenili slabše," tako ZPS.
Kakšne pa so cene?
Kot navajajo, boste v povprečju za kilogram predpakiranega kislega zelje odšteli 2,70 evra. Nekoliko dražje je bilo v povprečju kislo zelje v steklenih kozarcih, v plastični posodi pa je cenejše. Na ceno verjetno vpliva tudi količina, v posodi ga je običajno en kilogram, v kozarcu pa okrog 400 gramov. "Cena ni zanesljiv pokazatelj kakovosti, saj najboljši izdelek ni nujno tudi najdražji, medtem ko so najdražji pogosto povprečni. Povsem v vrhu našega ocenjevanja je tako kislo zelje z najnižjo ceno na kilogram, takoj za njim pa najdražje kislo zelje, ki se edino ponaša s certifikatom ekološke pridelave," so dejali.
ZPS svetuje, da je zelje vir soli, zato izberite izdelek z manj soli, v jedeh pa ga kombinirajte z živili z manj soli in ne s procesiranimi mesnimi izdelki. Preberite seznam sestavin in izberite kislo zelje brez aditivov ali vsaj brez konzervansov. "Pasterizirano kislo zelje izberite predvsem takrat, ko ga nameravate uporabiti za kuhanje ali pa ga kupujete na zalogo, ker ima daljši rok trajanja. Za sprotno porabo in za uživanje svežega je bolj primerno nepasterizirano," so še dodali.