»Verjetno sem edini svetnik v svetu zbornice, izvoljen na volitvah fizičnih oseb, ki se s kmetovanjem ne ukvarja aktivno. Ocenjujem, da je to moja prednost za delovanje v organih zbornice, saj nisem obremenjen z osebnimi pričakovanji. V preteklosti je bilo velikokrat zaznati, da se v zbornici zastopajo le lastni interesi ali interesi nekaterih izbranih kmetov,« je povedal Andrej Horvat, ki je bil na letošnjih volitvah Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) izvoljen v svet in nadzorni odbor zbornice. Kot pravi, se je za kandidaturo odločil na prigovarjanje vodstva in članov Zveze govedorejcev Pomurja, katere član je. »V tem mandatu mora biti pomembna naloga KGZS povrnitev statusa in dobrega imena slovenskega kmeta v družbi. Žalostno je, da ga slovenska družba vidi le kot človeka, ki se vozi z novimi velikimi traktorji, ne vidi pa njegovega truda, ko obdeluje slovensko krajino in prideluje zdravo hrano.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Odraščal na kmetiji
Horvat je odraščal na živinorejski kmetiji na Tišini. Po osnovni šoli se je vpisal na Biotehniško šolo Rakičan, šolanje pa nadaljeval na fakulteti za kmetijstvo v Mariboru, kjer je pridobil izobrazbo diplomiranega inženirja kmetijstva. Osemnajst let je bil zaposlen v Pomurskih mlekarnah na področju odkupa mleka, kjer je bil v dnevnem stiku s kmeti in dogajanjem v kmetijstvu, zadnji dve leti pa je zaposlen v podjetju Barting iz Lendave, ki trguje s surovim mlekom na evropskem trgu.
Nedaleč od domačije na Tišini si je z ženo Gabrijelo ustvaril dom in družino, je oče srednješolca Žige in osnovnošolca Marka. Kot še s ponosom pove, je že trideset let član domačega gasilskega društva. Čeprav ni aktiven kmetovalec, je kot član neposredno vpet v delovanje Govedorejskega društva Tišina, Zveze govedorejcev Pomurja, po novem pa tudi organov stanovske organizacije slovenskih kmetov.
Uvažamo manj zdravo meso
Pravi, da imamo v Sloveniji zdravo meso, kar kažejo podatki o nizki porabi antibiotikov. Porabimo namreč 22 miligramov antibiotika na kilogram žive teže živali. S tem se uvrščamo na četrto mesto med evropskimi državami, pred nami so Islandija, Norveška in Švedska. Med največjimi porabnicami antibiotikov so Madžarska, Italija, Nemčija in Avstrija. »Meso pa uvažamo ravno iz teh držav, ki sem jih naštel.« Dodaja, da bi bilo treba nujno uvesti masne bilance, ker bomo le tako zagotovili sledljivost govejega in svinjskega mesa. Prednostne naloge pa po njegovem mnenju morajo biti tudi zagotovitev dolgoročnega obstoja malih kmetij, saj se bo le tako ohranila poseljenost Slovenije, zmanjšanje birokracije, ki kmetom vzame preveč časa, pa tudi povrnitev svetovalne vloge kmetijskim zavodom. Zdaj smo namreč priča temu, razlaga sogovornik, da so kmetijski svetovalci, ki bi morali skrbeti za prenos znanja na kmetije, zaradi zgrešene politike postali pisarniški uradniki, ki jim je glavna skrb pravilen vnos zbirnih vlog. »Urediti je treba tudi zakup zemlje, ki je v državni lasti,« še pove.
Največ težav v govedoreji in prašičereji
Letošnje volitve KGZS so po njegovem mnenju pokazale, da je politika preveč vpeta v delovanje zbornice. »Kar ni dobro. To se je videlo tudi pri volitvah predsednika zbornice. Verjamem, da bomo novoizvoljeni svetniki tako na državni kot na območni ravni znali to presekati in začeli delovati za dobrobit slehernega slovenskega kmeta. Naj poudarim, da je naša lista ena redkih, ki nimajo političnega ozadja.« Dobrobit kmeta bi morala biti vodilo pri delovanju zbornice in njenih organov, saj bodo le tako lahko pripomogli k izboljšanju razmer v kmetijstvu. »Situacija v kmetijstvu je slaba. Največje težave so v govedoreji in prašičereji. Cena za liter mleka se je v letošnjem letu znižala za več kot dva centa. Cene govejega in svinjskega mesa so katastrofalno nizke, odkupna cena za kilogram govejega mesa je pod tremi evri, odkupna cena kilograma svinjskega mesa pa okrog 1,30 evra. To je za več kot pol evra manj, kot je bilo na začetku leta,« pojasni sogovornik. Poleg tega kmete pesti še ta težava, da ne morejo prodati že spitanih živali, kar pomeni povečanje stroškov in dodatno nižanje odkupnih cen. »Zavedati se moramo, da kmet, ki ima živino v hlevu, ne more čez noč ustaviti proizvodnje, kot to lahko storijo druge gospodarske panoge.«
Po njegovem mnenju država oziroma njeni odločevalci nimajo dovolj posluha za trajno reševanje težav v kmetijstvu. »Vprašati se moramo, komu ustreza, da nimamo zakonsko sprejetih masnih bilanc pri mesu. Prav tako se vprašajmo, komu ustreza, da ni sprejeta shema Izbrana kakovost za svinjsko meso. Z gotovostjo lahko trdim, da za to ni kriv slovenski kmet,« je še poudaril.