Bedekovičevi iz Veščice pri Razkrižju so se pred šestimi leti začeli ukvarjati s pridelavo jabolčnega kisa. »To smo poznali, že moja babica in moja družina sta ga pripravljali, vendar s to razliko, da sedaj kisa ne pridobivamo iz tropin, ampak iz vina. Sprva naredimo jabolčno vino, ga potem dve leti pretakamo, da dobimo bistrino,« opiše gospodar Emil. V 60 arov velikem sadovnjaku gojijo visokodebelne jablane, prevladujeta vrsti bobovec in mošancelj, preostale potrebne količine dokupijo od okoliških prebivalcev. Na leto pridelajo okoli osem tisoč litrov jabolčnega kisa, ki zori brez industrijskega pospeševanja, ni filtriran, stekleničijo pa ga brez toplotne obdelave. Z njim oskrbujejo okoli 50 javnih zavodov v pomurskem in štajerskem okolišu, njihove stranke so tudi posamezniki, restavracije in nekatere druge ustanove.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Goduje zavetnik gasilcev. Zvrstile se bodo maše in srečanja
Danes goduje sveti Florjan, zavetnik gasilcev.
Odnesli vzorec in uspeli
Pred časom so dejavnost razširili še s pripravo ekološkega bezgovega kisa, za katerega so lani v projektu Agrobiznis prejeli nagrado za najbolj inovativni izdelek. »Doma smo večkrat pripravljali bezgov sok, če tega ne daš v hladilnik, zavre. Tako sem prišel na idejo o bezgovem kisu,« pojasni Bedekovič in nadaljuje, da ima z državo sklenjeno koncesijo za nabiranje bezgovih cvetov na nekaterih predelih ob reki Muri. Okolje je zaradi neokrnjene narave in odsotnosti industrije izredno primerno, sam pa opravlja tudi vse potrebne analize. Ekološki bezgov kis je bil pri ljudeh dobro sprejet, prodaja se počasi dviguje, pravi sogovornik. Pohvali se lahko tudi, da ta kis ponujajo v vrhunski ljubljanski restavraciji Atelje, ki se ponaša z Michelinovo zvezdico, za kulinarične presežke v njej pa skrbi kuharski mojster Jorg Zupan. »V restavracijo smo odnesli vzorec, saj nam je bil to nekakšen izziv. Odziv je bil pozitiven, prejeli smo naročilo in sedaj že dve leti pri nas naročajo bezgov in jabolčni kis.«
Bezgov kis nastane na podoben način kot jabolčni. Pridobijo ga iz bezgovega vina. »Res je, da gre za dolgotrajni postopek. Dve leti traja, da nastane kis, zato smo za zdaj usmerjeni v butično pridelavo. Na serijsko še nismo pripravljeni,« poudari sogovornik in doda, da letno pridelajo dva tisoč litrov bezgovega kisa. Ima pa Bedekovič velike načrte za čas, ko pride v pokoj. Takrat namerava biti bolj prisoten na tržnicah, razširiti ponudbo in mrežo kupcev.
Ekološki bezgov kis je primeren za solato, zelo ga priporočajo tudi za ribje jedi. Letos rast bezga zamuja, zato Emil in žena Tončka Bedekovič do našega obiska še nista trgala cvetov. »Za zdaj je le še nekaj cvetov, poznata se ohladitev v aprilu in deževno vreme v zadnjem obdobju. Ampak nič zato, sezona bezga traja tri tedne na leto in ga bomo pobrali ob lepšem vremenu. Kakovost je namreč odvisna od tega, koliko cvetnega prahu vsebuje cvetje. Vsaj dva dni skupaj mora sijati sonce, da da cvetni prah največ arome,« razlaga sogovornik, ki še doda, da morajo zaradi koncesije tretjino cvetov na grmih pustiti.
Cilj je tujina
Zakonca si z izdelavo kisa zapolnjujeta predvsem prosti čas, saj jima je to veliko veselje, sicer pa imata registrirano dopolnilno dejavnost. Zakaj so kmetijo in kis poimenovali Čarička? Razložita nam, da se tako imenuje hrib za njihovo hišo, na tistem ozemlju imajo tudi sadovnjak, torej so najbolj neposredno vezani na to območje in zato so po njem povzeli tudi ime.
Družina vse napore vlaga v to, da vseskozi zagotavlja enako kakovost. Gospodar sam skrbi za kemijske analize, ki so potrebne v vseh fazah izdelave kisa, od vsebnosti alkohola, kislin in podobno. Njihov kis najdete v nekaterih trgovinah in butičnih prodajalnah, pa tudi v tako imenovanem multimatu na Šafarskem. To je avtomat z lokalnimi pridelki in izdelki, ki jih kupci lahko kupijo s pritiskom na gumb. Sogovorniku se zdi to pohvale vreden pristop lokalne skupnosti, ki prinaša koristi dvema stranema. Ponudniki imajo dodatno točko za prodajo, kupcem pa je omogočeno, da na enem mestu kupijo več lokalnih izdelkov in jim ni treba hoditi od kmetije do kmetije.
Bedekovič opiše še eno zanimivo izkušnjo, ki jo je doživel v minulih letih. »Na Osnovni šoli III v Murski Soboti so izbirali dobavitelje prehranskih izdelkov. Mi smo tja odnesli naš kis, kuharji pa so pripravili solato s kisom, ki so ga uporabljali takrat, in našim. Nato so dali solato poskusit otrokom, ti pa so izbirali, katera jim je ljubša. Na tak način smo bili izbrani in to je bila dobra spodbuda za naprej. Ne nazadnje gre za stvar okusa.« Poudari še, da nameravajo tudi v prihodnje vztrajati pri naravnem postopku pridelave, kakor so to počeli babice in dedki. Včasih so kis pripravljali za lastne potrebe, družina iz Veščice pa se je odločila, da izdelke s klasičnim načinom pridelave ponudi še tistim, ki nimajo možnosti, da bi si jih pridelali sami.
Bedekovičevi bodo kmalu uvedli tudi pridelavo rdečega vinskega kisa, v prihodnje pa si želijo prodreti v tujino. »V prvi fazi smo želeli, da imamo zagotovljen proizvod. Z dobavitelji in kupci namreč podpišem letne, tudi dvoletne pogodbe, zato si ne morem privoščiti, da izdelkov ne bi mogel dostaviti. Naj pa povem, da smo že imeli povpraševanje iz tujine, našli so nas Rusi, bomo pa videli, kako se bo poslana ponudba obnesla. Okoli novega leta naj bi bilo znanega več,« še pove gospodar Emil, ki ga zanima tudi prodor v Dubaj.