Kmetijska mehanizacija v prometu: Z glavo na traktor 

V sodobnem kmetijstvu je traktor osrednji stroj, njegova naloga je vleka različnih priključkov in priklopnikov. Traktor lahko prav tako poganja različne vlečne in mirno stoječe stroje. Kljub vsestranski uporabi traktorja v kmetijstvu in veliki pomoči pri delu predstavlja zaradi tehničnih pomanjkljivosti ali nepravilne uporabe tudi veliko nevarnost. Precej jih preži tudi v prometu. Kako se obnašati, ko na prometnicah srečamo predimenzionirani traktor s pripetima prikolicami, skupne nosilnosti 40 ton in več? Kdaj se mora traktorist umakniti desno, ker je za njim nastala kolona? Kakšna so sploh pravila igre? Na vprašanja odgovarja Andrej Horvat, strokovnjak za varno delo s kmetijsko mehanizacijo.

Odloča človeški faktor
»Traktor mora biti registriran, tehnično brezhiben s prižganimi in čistimi lučmi ter odsevniki. Traktor dela v zelo neugodnih razmerah, zato so okvare posameznih sklopov, ki vplivajo na varnost, zelo pogoste. Naloga traktorista je, da pred vsako uporabo preveri posamezne sklope, kot so svetlobna signalizacija, zavorni sistem, krmilni sistem in pnevmatike,« je najprej spomnil Horvat, diplomirani inženir kmetijske tehnike in predavatelj varnega dela s traktorjem in kmetijsko mehanizacijo pri Avtošoli Nomad. »Proizvajalci traktorjev, strojev in priključkov jasno zapišejo navodila za njihovo pravilno in varno uporabo. Novi traktorji in stroji so ob upoštevanju navodil proizvajalca postali varni. Samo na strani uporabnika oziroma traktorista je, ali bo ta navodila prebral in jih potem pri vožnji in delu z strojem tudi upošteval,« je dodal Marič, kmetijski inženir in prav tako predavatelj v šoli vožnje. Seveda je nujno tudi upoštevanje načel varnega priklapljanja priključkov k traktorju, ki so zapisana v navodilih proizvajalca posameznega stroja, vendar uporabniki kmetijske mehanizacije velikokrat tega sploh ne upoštevajo ali navodil preprosto ne preberejo.

Tudi travnik ni nedolžen
Glede na kraj nesreče je največ nesreč na travniku. »Travna ruša je podlaga, kjer imajo traktorske pnevmatike zelo slab oprijem. Zanimivo je, da traktor prej zdrsne na dolgi suhi travi, kot na pravkar pokošeni mokri travi. Mokro travo traktorsko kolo stisne, suha krma pa je nestisljiva in s tem spolzka. Pomembno vlogo za varnost zato odigra profil pnevmatik,« je praktičen Andrej Horvat. Nevarno je tudi med oranjem na strmini, kjer mora traktorist s traktorjem premagovati velike vlečne upore, ki v strmini še posebej vplivajo na stabilnost traktorja. »Ko orjemo prečno po strmini, je razbremenjeno višje ležeče kolo, ki je zaradi vlečnega upora dosti bolj izpostavljeno zdrsu. Z vidika varnosti zato polagamo brazde vedno proti bregu, s tem zmanjšamo nagib traktorja, pri obračanju na koncu njive pa vedno zavijemo proti bregu,« je še preprosto navodilo omenil predavatelj Horvat.

Človeški faktor je torej najpogostejši razlog za nesreče s kmetijsko mehanizacijo. Nesreče s traktorjem in kmetijsko mehanizacijo so najbolj pogoste spomladi, ko se začne delo na poljih, in potem spet jeseni med spravilom pridelkov. V zimskem času se veliko nesreč pripeti v gozdovih pri spravilu lesa. »Statistika kaže, da se največ nesreč zgodi popoldne po petnajsti uri, kar je tudi dokaz, da je v Pomurju zelo malo čistih kmetij, ampak ljudje večino dela opravijo po službi,« je še z zanimivim podatkom postregel sogovornik. Najpogostejši vzroki nesreč so slaba ocena terena, kar vodi do zdrsa ali prevrnitve; vožnja čez rob, kar spet pripelje do prevrnitve; nepravilna prestava ali hitrost; neprevidna vožnja; skakanje na traktor, ki se premika; nezavarovana priključna gred in padec s traktorja ali prikolice. Na pomurskih kmetijah uporabljajo večinoma standardne traktorje, ki imajo visok klierens oziroma razdaljo od tal do najnižje točke traktorja in s tem visoko težišče. Visoki klierens omogoča večjo uporabnost, slabost tega pa je, da se tak traktor zelo hitro prevrne, ko dela na neravnem in neugodnem terenu. Vsaka tretja od štirih tragičnih nesreč se zgodi, ko se traktor prevrne.

Še posebej previdni
Na prvi pogled je vožnja traktorja v prometu enostavna. »Glede na vse gostejši promet na naših cestah pa je traktor ovira v prometu, saj je počasen, okoren, neokreten in predimenzioniran. Teža priključkov, ki jih traktor vleče, je lahko tudi trikrat večja od teže traktorja, zato vključevanje traktorja na javno cesto ni enostavno,« pravi Andrej Horvat. Kljub temu, da v zadnjih letih po cestah vozijo vse novejši in hitrejši traktorji, vseeno predstavljajo oviro za druge udeležence. Pri srečanju z velikim traktorjem morajo ostali udeleženci biti še posebej pozorni. »Če traktor vozi pred nami, moramo paziti na nenadno in nenakazano zavijanje traktorja, na morebitno umazano, zakrito ali nedelujočo svetlobno opremo na zadnji strani traktorja in na priključke, ki so neoznačeni in segajo čez rob traktorja.«

Včasih se drugi udeleženci v prometu še posebej razburjajo, kadar traktorist zapelje pred njih. Po Horvatovih besedah je izsiljevanje prednosti večkrat posledica neizkušenosti voznika: »S traktorjem, ki počasi pospešuje, se je težko enakovredno z drugimi vozli vključiti v promet. Če voznik okleva s svojo namero, zadržuje promet, zaradi česar se ga loti nervoza in v križišče zapelje ob nepravem trenutku. Tudi drugi udeleženci bi se zaradi varnosti morali zavedati velikosti, predimenzioniranosti traktorja in počasnega vključevanja na javno cesto ter tako biti pozornejši na traktoriste v prometu.« Zaradi relativno počasi vozečih traktorjev, kombajnov in drugih kmetijskih strojev občasno nastajajo na cestah kolone. »Naloga traktorista, za katerim nastaja daljša kolona vozil, je najti primerno mesto izven vozišča in hitrejša vozila pustiti mimo. Ob srečanju s predimenzioniranim traktorjem pa morajo drugi udeleženci zmanjšati hitrost in se previdno umakniti, da je srečanje čim bolj varno.«
Hitri težki traktorji
Kako nevarno je upravljati kmetijski stroj, ki lahko vozi s hitrostjo 50 kilometrov na uro in več? Ali pa voziti velik traktor z dvema prikolica silaže, o katerim smo že poročali, da nekomu povzročajo sive lase? Predavatelj Andrej Horvat: »Traktorje, ki dosegajo hitrosti 50 kilometrov na uro in več, ni enostavno upravljati. Traktorji, ki v času spravila silaže vozijo po cestah mega prikolice, so hitri traktorji. Že sama narava dela pri spravilu silaže je taka, da se je treba čim hitreje vrniti na njivo, saj so kapacitete sodobnih silažnih kombajnov zelo velike. Res je, da so novodobni traktorji udobni in komfortni ter nudijo tudi veliko več varnosti. Vendar je za upravljanje nujno imeti več znanja. Treba je poznati delovanje posameznih sklopov traktorja, da ga potem lahko pravilno in varno upravljamo. Taki traktorji brez priključkov lahko tehtajo 10 ton in več ter za sabo vlečejo dva težka priklopnika. V nekaterih državah moramo imeti za upravljanje tako velikih traktorjev izpit višje kategorije.«

In kdaj je obvezno spremstvo? Največja dovoljena širina motornega vozila, da ni potrebno posebnega spremstva, je 2,55 metrov. To širino pa v kmetijstvu zlahka presežemo. Ob upoštevanju prostega profila ceste in cestnih objektov lahko odstopa širina vozila ali skupine vozil, s katerimi se pri gospodarski vožnji opravlja prevoz tovora za največ 20 odstotkov (3,06 metrov). Do te širine priključka ni potrebno posebnega spremstva, traktor pa mora v primeru, da priključek presega širino traktorja imeti vklopljeno rumeno rotacijsko luč.