Vlada je minuli teden v sklopu ukrepov za naslovitev visokih cen surovin in energije v kmetijskem sektorju med drugim odločila, da je država pripravljena odkupiti celoten letošnji pridelek pšenice. Po seji vlade prejšnji petek je bilo govora celo, da bo država prek zavoda za blagovne rezerve celoten letošnji pridelek kar odkupila. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes pojasnila, da ne želijo nikogar siliti v prodajo pšenice državi. Ta bo namreč potekal prek javnega naročila, v okviru katerega bodo zainteresirani pridelovalci oddali ponudbe. V javnem naročanju je prednostni kriterij najnižja cena.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Glede odkupa pšenice aktivnosti po ministričinih besedah že potekajo. Ministrstvo za kmetijstvo je tako že dalo pobudo gospodarsko ministrstvo, da pripravi podlage za odkup v obliki sklepa o povečanju blagovnih rezerv pšenice. Po besedah ministrice Šinko vlada sledi strateškemu cilju, da država v prihodnjih mesecih zagotovi zadostne količine pšenice, na ta način poskrbi za samooskrbo in istočasno brzda tudi draginjo. Ker so razmere na trgu žit zaradi ruskega napada na Ukrajino in sovražnih ravnanj Rusije, ki vplivajo na izvoz pšenice, je po besedah ministrice zelo pomembno, da ima država dovolj pšenice na zalogi in tako zagotovi prehransko varnost. Pomagati pa želi tudi kmetom, ki so, kot je spomnila Šinkova, dejansko dali pobudo na ministrstvo za odkup določenih količin pšenice. "Na ta način bomo pomagali tako prehranski verigi kot kmetovalcem," je prepričana ministrica. Ker je žetev tik pred koncem, je vladna napoved, ki je temeljila na predlogu kmetov, na trg vnesla nekaj zmede.
Kmetje so na primer razočarani, ker bo glavno merilo najnižja cena. "Želeli bi si urgentni odkup slovenske pšenice, namesto tega pa bo interventni odkup od najugodnejšega ponudnika, s tem pa ni nobenega zagotovila, da bodo odkupili slovensko pšenico," je ta teden v izjavi za medije opozoril predsednik Komisije za prodajo žit Franc Küčan. V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije, pa so danes opozorili, da so v manj kot enem tednu dni slovenski mlinarji in proizvajalci krmil odkupili več kot tretjino slovenske pšenice. Kot pravijo, je vladna napoved, da bo država odkupila vso slovensko pšenico, dvignila odkupne cene pšenice, čeprav v realnosti po njihovem prepričanju ni bila izvedljiva. Višje cene pšenice pomenijo višjo ceno moke in dražji kruh, pravijo. Najava pa je imela po njihovih navedbah vpliv tudi na dobavo pšenice iz sosednjih držav, saj so tamkajšnji pridelovalci želeli podoben ukrep. Slovenija s pšenico ni samooskrbna in je vezana tudi na dokup pšenice iz sosednjih držav, so opozorili na zbornici. Na vlado in kmetijsko ministrstvo so naslovili poziv k povečanju silosnih kapacitet za skladiščenje žit ter k pripravi ukrepov za omilitev visokih cen električne energije. Celotna agroživilska veriga, predvsem pa živilska podjetja, tako vlado pozivajo k pripravi ukrepov za omilitev visokih cen električne energije in plina, saj da so trenutna raven cen in napovedane podražitve v naslednjih mesecih nevzdržne z vidika prenosa v ceno izdelka.
Vlada naj bi ukrepe za naslovitev visokih cen elektrike in plina predstavila prihodnji teden, danes pa je nadaljevala delo, ko gre za naslovitev prehranske draginje in težav, s katerimi se zaradi visokih cen energije in surovin soočajo kmetje. Sprejela je odloke o finančni pomoči zaradi visokih cen pogonskih goriv v kmetijstvu in ribištvu ter zaradi visokih cen kmetijskega repromateriala. Skupaj so ukrepi vredni 17,2 milijona evrov, pomoč bo po napovedih ministrice izplačana do jesenske setve.