Ta pomembni dan so zaznamovali tudi v naši romski skupnosti. V torek so v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota pripravili krajši dogodek, na katerem je predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc spregovoril o romskem jeziku in njegovem pomenu, orisal pa je tudi zgodovino Romov.

Koreni romskega jezika večinoma izhajajo iz hindijščine, ki je del indoiranskih jezikov, posredno pa iz sanskrta. Romi so se po svetu razselili iz Indije, kjer je bil njihov jezik eno od 500 narečij, ki jih tam govorijo. Med večletnim popotovanjem Romov po svetu se je velik del romskega jezika izgubil oziroma se je ob stikih z drugimi narodi spreminjal.

Aleš Cipot

Številne raziskave

Prvi zapisi o Romih se v širši regiji pojavijo v 7. stoletju na Reki. To so bili zapisi cerkvenih oblasti, kajti v tistem času so te edine opravljale različne raziskave, tudi o manjšinah. Nadalje najdemo v 14. stoletju zapis o Romih v Zagrebu, pa ne o prekmurskih ali hrvaških, ampak o Romih, ki so bili v Ljubljani. Prvi zapisi o Romih v Prekmurju segajo v 18. stoletje, pisalo se je o romski skupnosti v Lendavi. Raziskovalci so se v svojih raziskavah ves čas ukvarjali z vprašanjem, od kod Romi prihajajo, kakšen jezik uporabljajo, kakšna je bila njihova zgodovina. Romi so v Prekmurje prišli iz treh smeri, z ozemlja Madžarske, Hrvaške in Nemčije. Poleg njih v Prekmurju živijo tudi Sinti, natančneje v Vadarcih, Serdici, Vanči vasi, Borejcih, tudi na Pušči. Veliko Romov je v 18. stoletju prihajalo tudi z Apaškega polja, naselili so se v glavnem na Goričkem. Ta prekmurska skupina Romov spada v isto jezikovno skupino kot gradiščanski Romi in Romi iz Porabja ter tudi Romi, ki živijo ob meji na Madžarskem, te skupine pa imajo skupnih tudi ogromno drugih zgodovinskih in kulturnih značilnosti. Zanimivo je, da ima ta jezikovna skupina tudi veliko skupnega s finskimi Romi, to pa zato, ker madžarski in finski jezik spadata v isto, ugrofinsko jezikovno skupino.

Preberite še

· Zdravje

Kaj storiti, če ste naročeni, a ne morete na pregled?

Jezik je po besedah Horvata vplival na razvoj romske zgodovine in kulture. V novejšem času so sicer nekateri raziskovalci govorili, da Romi nimajo svojega jezika in zgodovine, kar pa so največji svetovni romologi ovrgli. Zasluge za to gredo številnim posameznikom in organizacijam, med njimi raziskovalcu Augustu Friedrichu Pottu, ki je prvi znanstveno preučeval romski jezik, pa Francu Miklošiču, ki je potrdil, da Romi izvirajo iz Indije. Leta 1980 je bila pri Svetovni romski organizaciji ustanovljena t. i. Sarajevska grupa, ki se je ukvarjala s kulturo in jezikom Romov. Skupino je vodil Rade Uhlik, ki je zbiral romske besede, pravljice in pesmi, napisal je tudi romsko-srbsko-angleški slovar, v skupini pa sta bila tudi profesorja Rajko Đurić in Marcel Courthiade. V tistem času sta se natančneje definirala pojma romistika in romologija, pri čemer prva obravnava zgolj jezik in književnost, medtem ko romologija zajema še druga področja, povezana z Romi. Romistika se kot predmet poučuje denimo na zagrebški filozofski fakulteti, romologija pa se predava na različnih institucijah, ena od njih je inštitut Inalco v Parizu, pa tudi v Trstu in Beogradu, pri nas pa se s tem ukvarja Inštitut za romološke študije, izobraževanje in kulturo s sedežem v Murski Soboti. Te institucije so bile nekoč zelo povezane, danes nekoliko manj.

Jožek Horvat Muc je spomnil še, da je romski jezik prevzel kar veliko tujk, veliko romskih besed pa so prevzeli tudi drugi jeziki, kar nekaj jih najdemo v angleškem, turškem in madžarskem jeziku.

Maja Hajdinjak

Pomemben prispevek literatov

Ob koncu dogodka je bilo poudarjeno še, da romski jezik najbolj ogroža to, da ga mnogi Romi ne uporabljajo. Pri Zvezi Romov Slovenije si zato želijo, da se mlada generacija Romov začne zavedati, da je romski jezik bogat in lep in ga je treba govoriti. »Na jezik je treba gledati kot na prednost, ne kot na oviro,« se je glasilo sporočilo.

Pri ohranjanju romskega jezika imajo pomembno vlogo dela romskih literarnih ustvarjalcev. Na dogodku je tako Horvat predstavil nekaj pesmi iz svoje najnovejše pesniške zbirke z naslovom V senci njegov glas (v slovenščini jih je brala Nina Brasseur). Knjiga je izšla letos s pomočjo ministrstva za kulturo. Omeniti velja še, da je Jožek Horvat Muc pred tremi leti v hrvaškem saboru prejel odlikovanje za življenjsko delo na področju romskega jezika, letos pa v Lancianu v Italiji še odličje za ohranjanje romske kulture in nego romske kulture in tradicije v nacionalnem in mednarodnem okviru.

Vanesa Jaušovec

Vse manj se govori

Da Romi vse manj uporabljajo romski jezik, sta potrdili tudi sogovornici, ki smo ju ujeli po prireditvi. »V naši družini žal zelo malo govorimo romsko, se pa sama veliko ukvarjam z otroki in romskimi ženskami, s katerimi imamo bralne urice. Ravno sedaj zaključujemo naš bralni krog, podelili bomo priznanja za Pavlino bralno značko. Letos sodeluje približno 20 otrok in 15 žensk, s številom sem zadovoljna,« je dejala Sonja Horvat iz Murske Sobote, ki doda, da berejo tako v slovenščini kot v romščini. »Morda to, kar bom povedala, komu ne bo všeč, ampak živimo v Sloveniji in smo državljani Republike Slovenije, otroci hodijo tukaj v šolo, zato damo prvi poudarek slovenskemu jeziku, potem pa seveda tudi romskemu. Med nami so starejše ženske, ki želijo ohraniti romski jezik in spodbujajo otroke k temu. Sicer pa geni so geni in dejstvo je, da vsi poznamo romski jezik,« je dejala.

Z njo so se starši pogovarjali romsko, »ampak potem prideš v okolje, v katerem živiš, kjer je jezik slovenski. Otroci se morajo znajti v okolju, zato morajo znati slovenski jezik. V resnici pa je dobro znati oboje, moramo govoriti tako romsko kot slovensko.«

Sandra Kokaš s Pušče se v romščini pogovarja doma s starši in bratom, s hčerko pa ne veliko, prizna. »Ona sicer razume romsko, le odgovarja bolj slabo v romščini. Nekako smo vedeli, da se bo romsko naučila od nas, zato se nam je zdela slovenščina bolj pomembna, zaradi vrtca, šole, sedaj srednje šole,« sklene Kokaševa.