Geodetska uprava Republike Slovenije (Gurs) je objavila poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2023, v katerem je zajeto tudi stanje na trgu kmetijskih in gozdnih zemljišč. Kmetijska zemljišča pokrivajo okoli 35 odstotkov površine Slovenije in tvorijo okoli 5 odstotkov skupne vrednosti slovenskega nepremičninskega fonda. Okoli 76 odstotkov kmetijskih površin je v lasti fizičnih oseb, okoli 20 odstotkov v lasti države oziroma občin, okoli 4 odstotke pa v lasti drugih pravnih oseb.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Nov predsednik KGZ Murska Sobota je Franc Grobnik
Podpredsednika murskosoboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije sta postala Dejan Jakob in Slavko Petovar.
Med najdražjimi v Evropi
V letu 2022 je bila po podatkih statističnega urada povprečna cena za hektar njive 23.282 evrov, kar je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat med najvišjimi cenami za hektar v Evropski uniji, kjer je povprečje 10.578 evrov. Povprečna cena za hektar trajnega travinja, to je trajnih travnikov in pašnikov, je bila 20.354 evrov, povprečna letna zakupnina za njive in trajno travinje pa je bila 140 evrov po hektarju. Cene za nakup njive na prostem trgu so bile višje v zahodni Sloveniji, kjer je bilo treba v povprečju za hektar plačati 39.494 evrov, v vzhodni pa 20.075 evrov. Do razlike v ceni prihaja zaradi več dejavnikov, cene na zahodu države so občutno višje kot na vzhodu zaradi strukture zemljišč, njihovega pomanjkanja in velikega povpraševanja. Lani je bilo v Sloveniji, ki je razdeljena na trinajst tržno analitičnih območij (TAO), prodanih 3917 hektarjev kmetijskih zemljišč po povprečni ceni 18.700 evrov za hektar.
Po namenski rabi zemljišč je konec lanskega leta skupna površina kmetijskih zemljišč v Sloveniji znašala nekaj več kot 650 tisoč hektarjev. Pet TAO, to so štajersko, savinjsko in osrednjeslovensko območje, dolenjsko območje z Belo krajino in Prekmurje, obsega po omenjenem poročilu Gurs več kot 60 odstotkov vseh kmetijskih površin, praviloma se na njih opravi več kot 70 odstotkov vsega prometa, zato so ta območja označena s statusom kmetijska. Med omenjenimi petimi TAO ima najmanjši fond kmetijskih površin, približno 55 tisoč hektarjev oziroma 8 odstotkov celotnega fonda, Prekmurje, kjer je največja gostota obdelovalne zemlje glede na površino in velja zato za najbolj agrarno območje v državi.
Od več dejavnikov
Med posameznimi TAO so zelo različne tudi cene kmetijskih zemljišč. Kolikšno ceno dosega kmetijsko zemljišče, je odvisno od ponudbe in povpraševanja, klime, kakovosti in globine prsti, konfiguracije terena in urbanizacije. Na gorenjskem območju, kjer je kmetijskih zemljišč zaradi naravnih danosti malo, povpraševanje pa veliko, so bile cene kmetijskih zemljišč lani v povprečju najvišje, najnižje pa na območju Suhe krajine in Kočevskega.
Med območji, opredeljenimi kot kmetijska, so bile lani cene kmetijskih zemljišč najvišje na osrednjeslovenskem območju, srednja cena tam je znašala 3 evre na kvadratni meter, večina zemljišč je bila prodana v razponu od 1,70 evra do 5 evrov po kvadratnem metru, najnižje cene pa so bile na območju Prekmurja, kjer je bila srednja cena 1,40 evra po kvadratnem metru, večina zemljišč pa je bila prodana po ceni od enega do dveh evrov po kvadratnem metru.
Na ravni države so cene kmetijskih zemljišč lani v primerjavi z letom prej zrasle za šest odstotkov, kot že rečeno, so lani cene v Prekmurju, kjer je bila rast cen v letu 2022 največja, ostale na isti ravni. V zadnjih petih letih so cene kmetijskih zemljišč v državi zrasle za 41 odstotkov, najbolj ravno v Prekmurju, in sicer za 56 odstotkov, od leta 2015 so tu cene kmetijske zemlje zrasle za več kot 80 odstotkov.