Največkrat načrtujemo kolobar na podlagi gnojenja z organskimi gnojili - hlevski gnoj, kompost oziroma potreb vrtnin po hranilih.
Preden se lotimo izdelave kolobarja za naš vrt, si zapišemo vrste vrtnin, ki jih bomo gojili. Vrtnine razdelimo v tri skupine glede na potrebe po hranilih. Vsem skupinam odmerimo po eno tretjino vrta oz. eno poljino.

Koliko hranil rabi katera vrtnina?
V prvo skupino spadajo vrtnine, ki potrebujejo dosti hranil: zelje, ohrovti, cvetača, brokoli, paradižnik, paprika, jajčevec, krompir, kumare, bučke, lubenice, zelena, špinača, blitva, sladka koruza.
V drugo skupino spadajo vrtnine, ki so glede hranil manj zahtevne: rdeča pesa, korenje, peteršilj, repa, koleraba, endivija, radič, por, visok fižol.
V tretjo skupino pa spadajo vrtnine, ki potrebujejo malo hranil: solata, motovilec, redkvica, nizki fižol, čebula, česen, šalotka, grah.

Del vrta pustimo za rast večletnih rastlin (jagode, rabarbara, špargelj, zelišča …). Tega dela vrta ne prekopavamo vsako leto in ga zato lahko izločimo iz kolobarja.

Nataša Juhnov

V idealnem kolobarju se vrtnine vrnejo na isto gredico komaj po štirih letih ali pa še pozneje. Praktični vrtičkarji načrtujemo kolobar na papirju in si načrtovan kolobar vestno shranimo, saj nam pride prav tudi v prihodnjih letih. Najbolje je imeti zvezek, da ne izgubljamo posameznih papirjev in pozneje lahko sproti vnašamo morebitne spremembe, si zapisujemo datume setve, posebnosti. Zavedati se moramo, da se nam kolobar vedno ne izide po naših načrtih in željah, vendar pa se potrudimo in ga izdelamo tako, da zadostimo zahtevam čim več vrtnin.

Nataša Juhnov

Kako gnojimo?

Del vrta (greda A ali prva poljina), na katerega bomo posadili vrtnine, ki potrebujejo dosti hranil, bomo jeseni pognojili z 20 do 30 kg uležanega hlevskega gnoja na 10 m2.

Greda B ali druga poljina sledi prvi, kar v praksi pomeni, da smo jo s hlevskim gnojem pognojili v prejšnjem letu. Lahko pa jo pognojimo s kompostom.
Greda C ali tretja poljina ostane negnojena še tretje leto. Četrto leto jo pognojimo z gnojem in tako postane prva poljina. Ker grede razdelimo na več manjših gredic, imamo še več možnosti vrstenja vrtnin.

Pixabay

Lahko pa si izdelamo najpreprostejši kolobar, kjer vrtnine izmenjujemo na gredicah tudi glede na to, katere njihove dele uživamo:
" vrtnine s plodovi ali semeni (grah, fižol, paradižnik, paprika …);
" cvetnice (cvetača, brokoli...);
" rastline z užitnimi listi (solata, špinača, blitva …);
" korenovke in gomoljnice (korenje, peteršilj, rdeča pesa, krompir …).

Nataša Juhnov

Kdo je s kom v sorodu?

Ob vsem naštetem pa moramo biti pozorni še na sorodstvene vezi posameznih vrtnin. Vrtnine ne marajo, da jih sadimo takoj za njihovo sorodnico. V takem primeru namreč slabše rastejo, pridelek je manjši, prav tako pa se rade pojavijo bolezni in škodljivci.

Botanične družine
" metuljnice, kamor spadajo vse stročnice: fižol, bob, grah, leča, soja, dolga vigna. V sorodu so z deteljami in tla bogatijo z dušikom in humusom;
" križnice: zelje, cvetača, brokoli, kolerabica, ohrovti, kitajski kapus, repa, koleraba, redkvica, rukola;
" bučnice: bučke, lubenice, melone, kumarice, čajota, momordika;
" razhudnikovke: paradižnik, paprika, jajčevec, krompir;
" kobulnice: peteršilj, korenje, pastinak, zelena, koriander, koper, sladki komarček;
" lobodovke: špinača, blitva, rdeča pesa, kvinoja;
" košarice: solata, endivija, radič, črni koren;
" čebulnice: čebula, česen, šalotka, por, stoletna čebula, drobnjak.

Pri načrtovanju kolobarja pa ne smemo pozabiti tudi na cvetoče rastline. Privabljale bodo koristne žuželke, preganjale škodljivce in popestrile izgled našega vrta. Ob pravilnem kolobarju bo naš vrt bujen in zdrav, pritegnil pa bo tudi mnoge poglede, vrtnine pa bodo obilno obrodile.

Nataša Juhnov