Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec se je na petkovi tiskovni konferenci dotaknila nekaterih perečih vprašanj v panogi in ukrepov, s katerimi želi vlada pomagati kmetom. Po njenih besedah pospešeno pripravljajo spremembe programa razvoja podeželja, da bi slovenskemu kmetijstvu olajšali izvedbo investicij in omogočili nadaljevanje razvojnega ciklusa. Med drugim bodo povečali predplačila, dvignili najvišje dopustne stopnje podpore za naložbe v panoge, ki jim bodo dali prednost. Kot še pravi, želijo nameniti več sredstev za prilagajanje na podnebne spremembe, kar bo omogočilo več zunajsezonske pridelave sadja in zelenjave, česar nam zdaj primanjkuje. Omogočili bodo nakup protitočnih zaščitnih sredstev, postavitve rastlinjakov in zasebnih namakalnih sistemov. Pripravljajo tudi nove naložbe v zbirne centre, skladišča, hladilnice in pakirne linije. Kot še pravi Pivčeva, bodo določili tudi jasne ukrepe za krepitev pridelave zelenjave in sadja ter prašičereje.
Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja pravi, da so predvideni ukrepi dobri. »Moramo povečati pridelavo domačih zelenjadnic in jo uskladiti z interesi na trgu. Podpiramo pridelavo zelenjadnic vse leto, pri tem glede pridelave različnih vrst zagovarjamo sezonski pristop. Tako bi lahko najhitreje povečali ekonomijo obsega, pridelava v zaprtih prostorih je zanimiva tudi zato, ker imamo vedno več težav zaradi klimatskih sprememb.«
Nadaljevali bodo odkup za blagovne rezerve
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Dogodki) Kam v Pomurju za noč čarovnic?
Noč z 31. oktobra na 1. november je znana kot noč čarovnic. V naši regiji se bo ob tem zvrstilo kar nekaj dogodkov.
Ministrica se je dotaknila tudi težav kmetov pri prodaji goveje živine in prašičev, do katerih prihaja zaradi tržnih presežkov, ki nastajajo po zaprtju gostinskih in turističnih objektov ter javnih zavodov, pa tudi zaradi uvoza poceni tujega mesa, o čemer smo že poročali. To po njenih besedah najbolj prizadene tiste kmete, ki na trgu nastopajo sami in nimajo vzpostavljenih dolgoročnih pogodbenih odnosov. »Potrebujemo boljšo organiziranost in povezanost v trdne agroživilske verige, ki lahko lažje in z manj škode v kriznih trenutkih preživijo, saj se breme posameznika prenese na vse člene verige in ga ne nosi en sam deležnik v verigi,« pravi ministrica, ki je pozvala vse člene v verigi, naj skušajo ohraniti stabilnost v pridelavi in predelavi slovenske hrane. Pivčeva poudarja, da so zaradi tega že na začetku epidemije pripravili sklep o povečanju blagovnih rezerv, predvsem mleka in mesa, kar se po njenih besedah nadaljuje tudi danes. »S sprotnimi pogodbami te zaloge povečujemo, s čimer skrbimo, da je dovolj zalog in da se hkrati s trga umaknejo morebitni presežki.«
V sindikatu zelo kritični
Po besedah Režonje v zbornici želijo, da bi lahko kmetje meso prodali po cenah, kakršne so na trgu dosegli pred epidemijo, in da bi država poleg odkupa za blagovne rezerve zagotovila tudi primerno odkupno ceno. »Interventna cena je vedno nizka.« Do potez ministrstva je zelo kritičen podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan, ki pravi, da ministrstvo ni izvedlo še nobenega oprijemljivega ukrepa, v katerem bi se kmetje prepoznali. »Sindikat in zbornica sta ministrstvu predlagala več ukrepov, ki bi jih morali po našem mnenju izvajati, pa ni nobenega odziva. Hočemo konkretne ukrepe. Kaj kmetu pomeni nadomestilo v primeru bolezni zaradi okužbe s koronavirusom, če takih primerov v praksi ni. S tem se samo dviguje prah, posvetiti bi se morali bistvenim stvarem, to pa je, kako obdržati vrednost cene mesa in mleka. Če tega ne bomo storili, bodo kmetije ostale brez prihodkov.«
Ministrica se je zaradi tega že sestala s predstavniki slovenskih živilskih trgovcev in jih pozvala k večjemu vključevanju slovenskih pridelkov na trgovske police in k večji promociji ponudbe slovenskih izdelkov. »V trgovini se cena mesa ali mleka ni zmanjšala. Ministrstvo dopušča, da mesarji in trgovci lepo služijo, za kmeta pa jim je vseeno. Zato smo v sindikatu vedno bolj odločni, da bomo kmetje šli na ulice,« pravi Küčan, ki meni, da bi država, ki so jo že pozvali k prepovedi uvoza mesa, morala kriti razliko v odkupni ceni.
Pivčeva poudarja, da so z interventnim zakonom sicer vzpostavili pravno podlago za nekatere skrajne ukrepe, kot je tudi omejitev ali prepoved uvoza mesa, vendar pravi, da jih država lahko uporabi le, če zaradi epidemije ne bi bilo mogoče drugače zagotavljati zadostne preskrbe prebivalstva s hrano in bi bilo ogroženo tudi javno zdravje.
Industrija opozarja na gospodarske posledice ukrepov
V Gospodarskem interesnem združenju mesne industrije Slovenije, ki združuje največje igralce mesnopredelovalne industrije v državi, med katerimi je tudi Panvita, pojasnjujejo, da so presežki na trgu živine pričakovana posledica ukrepov za zajezitev epidemije. »Slovenski proizvajalci mesa so po uvedbi kriznih ukrepov ostali brez pomembnega dela kupcev. Skoraj v celoti se je ustavil tudi izvoz mesa in živih živali. Na nižjo potrošnjo mesa vpliva tudi omejitev gibanja prebivalstva, ki se po nakupih odpravlja redkeje in kupuje bolj premišljeno,« pojasnjuje generalna sekretarka združenja Ana Ahčin. Opozarja, da se bodo gospodarske posledice ukrepov v vsej razsežnosti pokazale po vzpostavitvi normalnega stanja v državi.
Po uvedbi ukrepov se je uvoz mesa pri članicah združenja po besedah Ahčinove občutno zmanjšal. »Seveda pa na slovenskem trgu delujejo različni distributerji in drugi uvozniki mesa. Kolikšne količine uvoženega mesa so v zadnjem mesecu prišle na slovenske police, je vprašanje za predstavnike trgovine.« V slovenski mesnopredelovalni industriji so sicer leta 2018 po podatkih združenja največ mesa uvozili iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Nemčije, manjši del – osem odstotkov – mesa pride iz Španije in Poljske. V strukturi uvoženega mesa ima največji delež svinjsko meso, kar je posledica nizke stopnje domače samooskrbe s tem mesom. Trgovci v obdobju epidemije bistveno manj povprašujejo po mesu domačih mesarjev, tako so v združenju ugotovili 35-odstotni padec prodaje govejega mesa in 40-odstotni padec prodaje svinjskega mesa, trend zmanjšanega povpraševanja pa se že kaže tudi pri perutnini. Podjetja v dejavnosti imajo veliko dodatnih stroškov s poslovanjem v kriznih razmerah, med drugim zaradi zagotavljanja zaščitne opreme za zaposlene, dnevnega izvajanja nadzora nad zdravstvenim stanjem zaposlenih, zagotavljanja razdalje med zaposlenimi ob proizvodnih linijah in v prostorih za prehrano. »Precej nepredvidljive so še vedno tudi subvencije stroškov dela čakajočih na delo doma in drugi nepredvideni stroški, ki bodo slovensko mesnopredelovalno industrijo slabili še mesece po umiritvi pandemije,« pravi Ahčinova. »Potrebujemo hitre in učinkovite ukrepe pristojnega ministrstva v smislu interventnega odkupa presežkov klavnih živali za državne blagovne rezerve ter državni odkup terjatev za zagotavljanje likvidnosti v podjetjih,« še poudarja.
V Pomurju zenkrat ni večjega zanimanja za delo na kmetijah
Ker se v kmetijstvu začenjajo dela, prihod tujih delavcev pa ni možen, je ministrica pozvala državljane, naj kmetom priskočijo na pomoč. Ponudniki in iskalci del v kmetijstvu se lahko glede tega obrnejo na kmetijsko ministrstvo. Direktor KGZS Murska Sobota Franc Režonja pravi, da v Pomurju še ni večjega zanimanja za opravljanje tovrstnih del.
Trgovci pravijo, da prodajo največ slovenskega mesa
Z vprašanji smo se obrnili tudi na trgovce, na katere vsi kažejo, ker naj bi v teh časih edini kovali zaslužke. Med drugim nas je zanimalo, za koliko so v času krize povečali uvoz mesa in od kod ga uvažajo, a jasnega odgovora nismo dobili. V Mercatorju pravijo, da je velika večina mesa v ponudbi od slovenskih dobaviteljev. Iz uvoza je samo svinjina, v zadnjem mesecu pa je bil tudi uvoz svinjskega mesa bistveno manjši, pravijo. Prodaja mesa je v tem obdobju v Mercatorju v povprečju zrasla za 10 odstotkov.
Tudi v Sparovih trgovinah se je od začetka izrednih razmer prodaja mesa v povprečju povečala za 30 odstotkov. »V naši redni ponudbi že od nekdaj prevladuje meso slovenskega porekla, zato imajo tudi v tem času meso in mesni izdelki slovenskih rejcev prednost v ponudbi na naših policah. Meso iz tujine dokupujemo le v primeru akcij, ko je ponudba slovenskega mesa premajhna in ne zadošča povpraševanju,« pravijo in dodajajo, da bodo zaradi nastalih presežkov blaga slovenskih pridelovalcev, predvsem mleka, prodajo posameznih kategorij slovenskih živil še pospeševali.
Glede na odgovore je torej težko pričakovati, da si bodo deležniki v prehranski verigi z dogovorom bratsko porazdelili bremena krize.