Koronavirus, po katerem si bomo zapomnili leto 2020, je na različne načine krojil tudi dogajanje v kmetijstvu, težave kmetov pa so se le še povečale. Najbolj na udaru sta bili govedoreja in prašičereja. Odkupne cene govejega mesa so vse nižje, zastoji pri prodaji pitanega goveda pa zaradi uvoza ogromnih količin poceni mesa vse večji, kar je pomenilo večje stroške za govedorejce. Ena izmed dolgoročnih rešitev za govedorejo bi bila po mnenju domačih rejcev klavnica oziroma mesnopredelovalna industrija v pomurskem prostoru.
S podobnimi težavami so se spopadli prašičerejci. Po večmesečni stabilnosti so odkupne cene prašičev zaradi zmanjšanja izvoza mesa na Kitajsko in posledic epidemije koronavirusa, ko se razmere na trgu še niso normalizirale, začele padati. Poraba svinjskega mesa se je prav tako zmanjšala zaradi zaprtja javnih zavodov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bukovniško jezero: dokler ne odstranijo mulja, bo ostalo prazno
Če dela ne bodo opravili v sklopu ukrepov interventnega zakona, ga bodo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
Pozebe in ujme uničile letino
Slovenskemu kmetijstvu letos ni prizaneslo niti vreme. Začelo se je s spomladansko pozebo, ki je v pomurskih sadovnjakih povzročila precej škode. Sadovnjaki v nižinah so utrpeli več škode kot tisti na Goričkem, pozeba je najbolj prizadela marelice in breskve. Ponekod je bila škoda 100-odstotna, na območju celotne regije pa je bila po ocenah strokovnjakov od 80- do 90-odstotna. Nekaj škode je bilo tudi na jablanah in češnjah. Kot da pozeba ne bi bila dovolj velik udarec, je nekajkrat močno klestila še toča in tako mnogim sadjarjem pobrala celoten pridelek. Toča je močno prizadela tudi letino v vinogradih. Vinogradniki in vinarji so se vse leto spopadali s težavami pri prodaji vina, saj kupcev ni bilo, osebna poraba je bila prav tako bistveno manjša, zaradi česar je vino ostalo v kleteh. Mnogi med njimi so zato z bojaznijo zrli v jesen in na jesenski pridelek.
Mleko za blagovne rezerve
Poleg vinskih so nastale še presežne količine mleka. Ker se v Sloveniji ni zgodil interventni odkup mleka, se je povečalo povpraševanje po nekaterih mlečnih izdelkih za blagovne rezerve. Zaradi presežnih količin mleka je v aprilu v Pomurskih mlekarnah stekla predelava mleka v mleko v prahu. »Z namenom povečanja blagovnih rezerv smo se prijavili za proizvodnjo dodatnih petdeset ton mlečnega prahu,« je takrat povedal Jure Bojnec, pomočnik direktorja Pomurskih mlekarn. V začetku leta so bili trendi v mlekarski panogi v Sloveniji stabilni, saj je bilo vzpostavljeno dobro ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, vendar je epidemija to ravnovesje porušila. Posledice so se kazale tudi v padcu cen surovega mleka v vseh izvozno naravnanih državah, ki del svojih tržnih presežkov prodajajo.
Sejem po spletu
Zaradi posledic koronavirusa je bil prvič v 58 letih odpovedan kmetijsko-živilski sejem Agra. Preselili so ga na splet, na tako imenovani spletni Agri se je predstavljalo štirideset podjetij in institucij, ki so se odločili za sodelovanje. »Zagotovo bo ta platforma v naslednjih letih podpora oziroma dodana vrednost sejma v fizični obliki, ki pa bo seveda ostal tisti pravi sejem, kjer se bodo lahko obiskovalci v živo pogovorili z razstavljavci in si od blizu ogledali stroje ali drugo ponudbo,« je povedal projektni vodja Andrej Slogovič.
Odstop in volitve
Ko se je že zdelo, da do konca leta ne bo več večjih pretresov na področju kmetijstva, se je zgodil odstop resorne ministrice Aleksandre Pivec. Člani sveta stranke Desus so avgusta izglasovali nezaupnico takrat še predsednici stranke zaradi domnevnega osebnega okoriščanja, v začetku oktobra pa je sama med sejo državnega zbora o njeni razrešitvi odstopila kot kmetijska ministrica in zapustila stranko Desus. Pivčevo je zamenjal Jože Podgoršek.
Novo vodstvo je dobila tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Na volitvah fizičnih oseb v svet KGZS na državni ravni so v Pomurju izvolili štiri kandidate. Zveza govedorejcev Pomurja, ki je prejela največ glasov, je dobila v svetu enega predstavnika, Andreja Horvata, prav tako imajo po enega predstavnika Lista Dejana Kuharja (Danilo Meolic), Društvo SKZ – Slovenska kmečka zveza (Boris Gumilar) in Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja (Alojz Štuhec). Kot predstavnik pravnih oseb je bil v svet KGZS iz Pomurja izvoljen Dejan Horvat, župnik v Markovcih, ki je nastopil kot kandidat soboške župnije. V svetu območne enote KGZS so po novem člani Drago Cetl in Andrej Horvat (Zveza govedorejcev Pomurja), Dejan Kuhar in Danilo Meolic (Lista Dejana Kuharja), Sašo Peček (Kmečka lista), Viktor Časar (Kmečko društvo Nova Slovenija), Dejan Jakob (Društvo slovenski kmet), Alojz Varga (Slovenska zveza prašičerejcev), Franc Štuhec (Društvo SKZ – Slovenska kmečka zveza) in Franc Küčan (Društvo članov sindikata kmetov). Kot predstavnik pravnih oseb je bil tudi v svet območne enote izvoljen Dejan Horvat. Po ustanovni seji novoizvoljenega sveta KGZS so izvolili tudi novega predsednika zbornice. To je postal kmečki sindikalist in nekdanji poslanec SLS Roman Žveglič, ki se je za položaj predsednika potegoval s prvakom SLS Marjanom Podobnikom. Izvoljeni so bili tudi člani drugih organov zbornice. V upravni odbor, ki ga sestavlja trinajst predstavnikov območnih enot, je bil iz murskosoboške enote KGZS izvoljen Boris Gumilar, v nadzorni odbor pa Andrej Horvat iz Zveze govedorejcev Pomurja.
Režonja: »Na krizo odreagirali na nov način«
»Leto 2020 je res čudno leto na področju kmetijstva. Ob optimističnih napovedih v začetku leta smo se hitro spotaknili ob koronavirus, ki nas spremlja vse leto. Posebej hudo je bilo spomladi in jeseni. Vseh sedem protikoronskih paketov prinaša nekatere elemente s področja kmetijstva, vendar so vse panoge občutile veliko krizo. Zaprtje šol, vrtcev, domov starejših, restavracij je zmanjšalo povpraševanje na slovenskem trgu. Hkrati smo bili priča uvozu blaga iz tujine in problemom odkupa tako goveda, prašičev kot vrtnin ter prekinitve izvoza. Spomnimo se zelene trgatve, destilacij in drugih oblik odvzema blaga s trga. Res pa je, da se je deloma povečalo povpraševanje na kmetijah z dopolnilno dejavnostjo in marsikaterega kmeta privedlo do spremembe razmišljanja o nadaljnjem razvoju kmetije,« povzema dogajanje direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja. Dodaja, da so tako pridelovalci hrane v Sloveniji kot potrošniki odreagirali na povsem nov način. Rezultat so nove oblike trženja, spletna orodja in nove tehnologije, ki povsem spreminjajo verige od njive do kupca. Tudi neposredna komunikacija, strokovna predavanja, razpisi, nasveti, razne vloge, sestanki in konference so v digitalni obliki. »Spremljale so nas tudi pozebe, toče, poplave. Kljub temu smo lahko zadovoljni s pridelkom, kjer ujme niso naredile škode.«Jure ZaunekerFranc Režonja.Dotaknil se je tudi odstopa resorne ministrice. Pravi, da tovrstne zamenjave v kmetijstvu vedno potegnejo za sabo neko nelagodje. »Zakonodaja na področju kmetijstva je zelo občutljiva zgodba in se je je treba lotiti z občutkom. V pripravi sta skupna kmetijska politika in strateški načrt, kar bo izraz naše zrelosti, tako uradne politike, stroke kakor kmetov.« Ozrl se je še na volitve v KGZS. «V sistem prihajajo novi ljudje, nova spoznanja, nova miselnost, nova energija, kar nas navdaja z optimizmom. Res pa je, da je virus deloma zavrl hitro aktiviranje naše največje nevladne organizacije. Prepričan sem, da bo v januarju, glede na to, da sta svet KGZS in upravni odbor že začela delo, tudi začetek aktivnega dela svetov območne enote KGZS.«
