vestnik

Kmetje prisiljeni prodajati živali v tujino

Timotej Milanov, 19. 7. 2021
Nataša Juhnov
Direktor Kmetijske zadruge Radgona Danilo Rihtarič pravi, da se je struktura prodajnih poti klavnih prašičev zaradi omejenih razlogov že močno spremenila.
Aktualno

Radgonska kmetijska zadruga letos polovico prašičev prodala v Avstrijo, kar odpira vprašanje, koliko mesa slovenskega porekla je še na domačih policah

»Povprečne drobnoprodajne cene moke, kruha, mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter drugih živil na koncu vertikalne verige sicer rastejo, vendar slovenski kmetje in zadruge tega ne občutijo, saj tudi dobiček ostaja na koncu verige,« opozarjajo v Zadružni zvezi Slovenije (ZZS), kjer poudarjajo, da ima lahko takšno stanje velike posledice, saj kmete sili v prodajo živali v tujino. Pri tem vnovič poudarjajo, da so slovenske kmete lani in letos udarile posledice epidemije – zaprtje gostinskih, turističnih in vzgojno-izobraževalnih institucij, hkrati je prišlo do padca odkupnih cen, medtem ko so stroški pridelave naraščali zaradi rasti cen krmil, repromateriala in energentov.

db54acacf8e060fc9b589552c9b63b81
Nataša Juhnov
Vedno več pomurskih prašičev prodajo v Avstrijo. Foto Nataša Juhnov

Polovica vseh prašičev Avstrijcem


Na področju svinjskega mesa zadruge že opažajo zmanjšan odkup slovenske mesnopredelovalne industrije. Predsednik ZZS Borut Florjančič se sprašuje, kako je to mogoče. »Je razlog v tem, da živilskopredelovalna industrija in trgovina slovenskemu potrošniku ponujata presežke svinjskega mesa, ki jih Nemčija zaradi afriške prašičje kuge ni mogla izvoziti na azijske trge? Morajo torej slovenski prašičerejci in njihove zadruge kljub izjemno nizki samooskrbi s svinjskim mesom zaradi nemških presežkov svinjskega mesa iskati prodajne poti za kakovostno slovensko meso v avstrijskih klavnicah in na avstrijskih trgovinskih policah? Za nas je to absolutno nesprejemljivo,« poudarja Florjančič. Direktor Kmetijske zadruge Radgona Danilo Rihtarič pravi, da se je struktura prodajnih poti klavnih prašičev zaradi omejenih razlogov že močno spremenila. »Če so leta 2019 skoraj vse prašiče prodali slovenskim klavnicam, v celotnem letu 2020 pa slabih 3000 tudi avstrijskim klavnicam, je bilo samo v prvih petih mesecih leta 2021 kar 6000 ali 50 odstotkov vseh klavnih prašičev njihovih zadružnikov prodanih na avstrijski trg. In to kljub temu da slovenski potrošnik išče slovensko poreklo,« so še zapisali pri ZZS, kjer dodajajo, da se poraja vprašanje, ali ob takem padcu povpraševanja odkupovalcev slovenskega mesa potrošnik sploh še lahko pričakuje v svoji nakupovalni košarici meso slovenskega porekla.

radgonska-kmetijska-zadruga zzs svinjsko-meso