V tem tednu naj bi kmetje prejeli finančno pomoč zaradi lanskih visokih stroškov pridelave in tržnih neravnovesij v sektorju pšenice. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo med slabih 5000 upravičencev razdelila okoli 2,8 milijona evrov, s čimer bo končan dolgotrajen boj, ki se je zapletel tudi zaradi dodelitve 1,2 milijona evrov evropske pomoči za poplavno sanacijo namesto kmetom.
Toda vse od letošnje žetve kmetje bijejo nov boj, saj se jim tudi letos obetajo rdeče številke. Že drugo leto zapored so stroški pridelave visoki, odkupne cene pa nizke, povrhu jim jo je zagodlo še vreme, ki je vplivalo na slabšo letino. Tako so Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije junija pozvali vlado in kmetijsko ministrstvo, naj ukrepata hitreje pri izpadu prihodka kmetov, sicer je pričakovati bistveno skrčenje površin, posejanih s pšenico, in znaten padec samooskrbe države s krušno pšenico.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Murski Soboti so tetovirali za dober namen
Člani društva Dahavski pingvini, ki so poznani predvsem po božičnem kopanju v Ledavi in novoletnem skoku v Soboško jezero, so v predprazničnem času združili moči z GrindArt tatoo studiem iz Murske Sobote. Razmišljali so, kako bi lahko pomagali lokalni skupnosti in se domislili dobrodelnega tetoviranja. Danes so izvedli tako imenovano walk-in tetoviranje, pri katerem gre za princip ustvarjanja polurnih majhnih tatujev. Izkupiček od dobrodelnega tetoviranja bodo namenili družinam, ki so najbolj potrebne pomoči. Akcija je stekla povsem spontano in se razvila v decembrsko druženje prijateljev. Fotografije Aleš Cipot
Odšli polni optimizma
V začetku decembra je pridelovalce pšenice, med njimi Franca Küčana, podpredsednika sindikata in predsednika komisije za odkup in prodajo žit, na kmetijskem ministrstvu sprejela tudi ministrica Mateja Čalušić. Na delovnem sestanku so kmetje opozorili na še vedno zaostrene tržne razmere pri pridelavi pšenice v letošnjem letu ter predstavili še druge izzive, s katerimi se spoprijemajo. Med drugim težke razmere pri pridelavi sladkorne pese, slabši položaj kmetov v prehranskih verigah, izzive generacijske prenove kmetij in posledice neugodnih vremenskih razmer. Ministrico so pozvali, naj preuči možnost vzpostavitve celovite podpore sektorju pšenice, med drugim v obliki finančne podpore za letošnjo pridelavo. Kot pravi Küčan, jim je ministrica prisluhnila, izrazila razumevanje in obljubila podporo. Kmetje so sestanek zapustili v optimističnem razpoloženju.
Na kmetijskem ministrstvu so za naš časopis dodatno pojasnili, kakšne so možnosti pomoči sektorju pšenice za letošnji izpad. Kot so poudarili, se je ministrica na sestanku strinjala, da je treba zagotoviti dolgoročno perspektivo žitnemu sektorju, a da so v okviru izvajanja ukrepov strateškega načrta skupne kmetijske politike tudi pridelovalcem pšenice na voljo številni ukrepi, s katerimi se prispeva k dohodkom kmetov, spodbuja prehod na bolj trajnostne kmetijske prakse in zvišuje konkurenčnost kmetij. Posebna prioriteta pa je dana tudi generacijski prenovi in podpori mladim kmetom.
Odgovor ga ne preseneča
Najpomembnejši za obete kmetov pa je odgovor ministrstva glede dodatne pomoči sektorju pšenice. »Glede možne uvedbe dodatne podpore pridelavi pšenice po vzoru odloka za leto 2023 je ministrica pojasnila, da v proračunu za leto 2025 takih sredstev ni načrtovanih. Ocenjuje se, da so se pri ocenjenem 10-odstotnem znižanju stroškov pridelave, pri približno enakih odkupnih cenah in proračunskih podporah cenovno-stroškovna razmerja pri pridelavi pšenice v letu 2024 nekoliko izboljšala. Cenovno-stroškovna pariteta se je zvišala za 8 odstotnih točk, pri tem pa ostaja skoraj 20 odstotkov pod povprečjem zadnjih petih let. Na podlagi trenutno znanih podatkov ocenjujemo, da so ekonomske razmere pridelave pšenice v letu 2024 zaradi nižjih stroškov pridelave nekoliko boljše kot v izrazito slabem letu 2023,« so nam pojasnili na kmetijskem ministrstvu in tako dejansko zavrnili možnost dodatne pomoči pridelovalcem pšenice.
Küčan pravi, da ga odgovor ministrstva ne preseneča, saj da so že na sestanku slišali podobne očitke namestnice generalne direktorice direktorata za kmetijstvo Simone Vrevc, a da bodo vztrajali pri svojih zahtevah. To jim po njegovih besedah potrjujejo številke, saj je kmetijski inštitut izračunal stroške pridelave pšenice v višini okrog 255 evrov za tono, medtem ko so po toni v povprečju dosegli odkupno ceno v višini 190 evrov. Na kmetijskem ministrstvu vendarle potrjujejo, da zaradi negativnih cenovno-stroškovnih gibanj v zadnjih letih ostajajo ekonomski rezultati pridelave pšenice slabi in da se je neskladje med višino stroškov pridelave in odkupnimi cenami sicer zmanjšalo, a je še zmeraj veliko.
