(Kohezijska sredstva) Negovalni oddelek SBMS ključni del zdravstvenega sistema
Z evropskimi sredstvi do kakovostnejše oskrbe za prebivalce pomurske regije.
Po zadnjih dostopnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije živi v državi nekaj več kot 2,1 milijona ljudi, od tega se delež prebivalcev, starih 65 let ali več, povečuje in znaša 22 odstotkov, v vzhodni Sloveniji se že bliža 23 odstotkom. S staranjem prebivalstva je povezano naraščajoče število kroničnih bolnikov ter vse večja potreba po institucionalnem varstvu ter zdravstveni negi v bolnišničnem okolju. Negovalni oddelki so ključni del vsakega zdravstvenega sistema in zagotavljajo kakovostno zdravstveno oskrbo in podporo pacientom predvsem v starosti.
Potreba po novejšem, sodobno opremljenem negovalnem oddelku, ki bo predvsem prebivalcem pomurske regije omogočal ustrezno zdravstveno oskrbo čim bližje domu, je bila vse večja in nujnejša. V Splošni bolnišnici Murska Sobota (SBMS) se je pojavila možnost obnove starega ginekološkega oddelka za potrebe negovalnega. Ta je bil lociran ravno v stavbi stare ginekologije, ki je bila leta 2011 energetsko sanirana in je s hodnikom povezana s porodnišnico, kirurškim oddelkom in drugimi prostori bolnišnice. Z uvrstitvijo projekta adaptacije in rekonstrukcije obstoječega objekta stare ginekologije in preureditve v negovalni oddelek ter razširitve teh prostorov s prizidavo in nadzidavo pritličnega dela objekta v operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 se je potreba po novejšem in sodobnejšem negovalnem oddelku v regijski bolnišnici uresničila.
Pomemben mejnik za regijo
Prenova in ureditev negovalnega oddelka SBMS v skupni vrednosti 9,6 milijona evrov je bila izvedena s sredstvi evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Na prednostni osi 15, to je spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije covida-19 in priprave zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva, je bilo v okviru mehanizma React EU skupno potrjenih 16 ukrepov v skupni višini 276,2 milijona evrov evropskega prispevka, med njimi torej tudi nov negovalni oddelek soboške bolnišnice.
Obstoječi del objekta je obsegal pritličje, nadstropje ter v majhnem delu tudi klet, k obstoječemu objektu pa so na zahodni strani zgradili prizidek s pritličjem in tremi nadstropji, hkrati se je nadzidal pritličen del obstoječega objekta. Na vzhodni strani se je prizidalo še dvigalo za prevoz pacientov na posteljah, nov in adaptiran objekt ima tako pet vhodov.
Gradnja negovalnega oddelka, za katerega je znašal prispevek evropske kohezijske politike 5,9 milijona evrov, 3,7 milijona evrov je bilo državnih sredstev, je največja posamična zdravstvena investicija v regiji v zadnjih dvajsetih letih in s tem pomemben mejnik za celotno regijo.
Kot je pojasnil Roman Ratkai, direktor SBMS, je bila investicija obsežna in zahtevna tako glede gradnje in obnove kot tudi s časovnega vidika. Gradbena faza se je uradno začela februarja lani s podpisom pogodbe med uradom za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu na ministrstvu za zdravje kot naročnikom del, regijsko bolnišnico kot uporabnico prostorov ter glavnim izvajalcem del, to je družbo Medicoengineering. Po načrtih je gradnja trajala eno leto in je bila v tem času tudi končana. Obrtniška dela so bila realizirana letos maja, uporabno dovoljenje je bolnišnica dobila junija. Oktobra so v celoti preselili paciente iz negovalnega oddelka in odseka za pobolnišnično zdravljenje v nove prostore, bolniške sobe so v pritličju in prvem nadstropju. »Takšna investicija brez kohezijskih sredstev ne bi bila uresničljiva,« je povedal Ratkai.
Odslej 72 postelj
Pred rekonstrukcijo in gradnjo novega je negovalni oddelek v soboški bolnišnici zagotavljal le 48 postelj, kapaciteta novega in razširjenega oddelka pa je 72 postelj, kar bo omogočalo letno obravnavo najmanj 750 bolnikov. Kot je povedal Darko Horvat, pomočnik direktorja za področje zdravstvene nege, je trenutno zasedenih 50 postelj, za bolnike pa v treh izmenah skupno skrbi sedem diplomiranih medicinskih sester, 29 zaposlenih v negovalnem kadru ter dva zdravnika. Postopoma bo kapaciteta postelj v celoti zasedena, takrat bo prišlo tudi do povečanja kadra. »Vsak dan od ponedeljka do petka se v oskrbo vključujejo tudi terapevti iz enote za fizioterapijo oziroma medicinsko rehabilitacijo. Gre za delovne terapevte in fizioterapevte, na oddelku so vsak dan prisotni štirje, saj se jim pridružujejo še študenti, ki opravljajo pripravništvo,« pojasni Marija Flisar, strokovna vodja zdravstvene nege na oddelku za neakutno bolnišnično obravnavo (NBO).
Vse sobe na oddelku so dvoposteljne in opremljene po najnovejših tehničnih in strokovnih smernicah. Vsaka soba ima tudi svojo kopalnico s sanitarijami, te so brez pragov in prilagojene invalidom, prav tako je na oddelku še ena velika kopalnica. Poskrbljeno je tudi za slepe in slabovidne, saj so napisi tudi v brajici. Omeniti velja še, da so dvigala in vsa vrata v objektu protipožarna. »Zelo pomembno je tudi, da imamo možnost ločevanja čistih in nečistih poti, kar v prejšnji stavbi oziroma na prejšnjem oddelku ni bilo možno. Imamo tudi čisti delovni prostor, kar je velika pridobitev. Tu namreč pripravljamo zdravila in jih tudi shranjujemo ter varujemo pod ključem, nameščeni so tudi hladilniki za zdravila, ki jih imamo tako na enem mestu,« še pove Flisarjeva. Velika pridobitev na oddelku je tudi vsa nova oprema, pohištvo in ortopedski pripomočki za rehabilitacijo, kar je bil vložek bolnišnice. S tem so se bistveno izboljšale tudi razmere za zaposlene.
Številni dodatni prostori
Osrednje področje zdravstvene oskrbe v novem objektu je torej neakutna bolnišnična obravnava, ki obsega pobolnišnično zdravljenje (PBZ), negovalni oddelek (NO) in paliativno oskrbo. V soboški bolnišnici tako deluje že omenjeni hospitalni del, ki je ločen v PBZ in NO, za oba so po besedah Horvata potrebne določene indikacije za sprejem na oddelek. V PBZ so zdravljeni pacienti, ki potrebujejo nadaljnjo rehabilitacijo po kirurških ali ortopedskih operacijah ter po možganski kapi, pacienti na NO pa so v tako imenovanem premostitvenem obdobju med hospitalizacijo in nadaljnjim institucionalnim varstvom, so morda nepokretni ali potrebujejo več časa za rehabilitacijo. »Bolniki imajo pravico biti na oddelku do 30 dni, nekateri ostajajo dlje časa. Če tako želi pacient in njegovi svojci, ostajajo neozdravljivo bolni tu do smrti. Dovolimo tudi, da prihajajo na obisk svojci, ko to želijo oni in ko to želi pacient. Gre za še eno veliko pridobitev, ki je na starem oddelku nismo mogli izvajati,« je povedala Flisarjeva.
V novem objektu deluje tudi mobilni oziroma ambulantni paliativni tim, bivalni oziroma hospitalni paliativni del še ne deluje, ker za to v Sloveniji trenutno niti ni programov. Na nekaj več kot 3400 kvadratnih metrih uporabnih površin, od katerih obsega novogradnja 1381 kvadratnih metrov, 2030 kvadratnih metrov pa je bilo rekonstruiranih in adaptiranih, so še novi prostori razvojnih ambulant za zgodnjo obravnavo otrok, simulacijski center, novi prostori enote za naročanje, novi prostori splošne službe, kjer delujeta vložišče in kurirska služba, ter konferenčni prostor s predavalnico, kjer imata trikrat tedensko pouk dva razreda Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. »Prvič smo imeli tudi izmenjavo dijakov v okviru programa Erasmus. Veseli smo, da so nas tudi tujci prepoznali kot učno bolnišnico,« ob tem pravi Darko Horvat, pomočnika direktorja SBMS za področje zdravstvene nege.
Sodoben negovalni oddelek je glede na demografske trende velika in pomembna pridobitev za regijo, ki ne pomeni le posodobljene infrastrukture, temveč simbolizira tudi predanost izboljšanju zdravstvene oskrbe in kakovosti življenja ljudi v pomurski regiji.
