Oh, to kmetijstvo. Brez njega ne moremo, a ga kljub temu kar naprej grajamo. Razumljivo, saj je zakonodaja napisana tako, da gre na roko tistim, ki kmetijstvo gledajo od daleč, in ne kmetom, ki jih je zgolj tri odstotke in so za politiko nepomembno volilno telo. Naj takoj omenim, da je zakonov, ki urejajo kmetijsko politiko, toliko, da se gotovo nihče ne znajde med njimi, kar pa je za organe pregona zanimivo, saj če ne slediš zakonodaji, delaš napake, napake pa je treba kaznovati. In da ne pozabimo: vpliv multinacionalk na kmetijsko politiko je izredno velik in multinacionalke imajo povsem drugačne poglede na kmetovanje kot kmetje. Ne nazadnje – največji del finančne pogače EU gre v kmetijski resor. Verjemite, da vedo, zakaj je tako. Žal pa se malokdo zaveda, da so kmetje rešitelji in ne problem.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Neznanec v lendavskem parku zažgal grm
Policisti Policijske postaje Lendava so v torek obravnavali dva manjša požara.
Kmetijstvo ima še eno smolo. Kar naprej je na udaru medijev, ki opozarjajo na škodljivost kmetovanja, njegov vpliv na podnebne spremembe, onesnaževanje zemlje in vode … Seveda so vse te obtožbe brez znanstvene podlage, je pa res, da se dobro berejo. Zakaj v medijih nikoli ni bilo poudarjeno, da so kmetje glavni varuhi narave, do so zaslužni za biotsko raznovrstnost, pestrost habitatov, za kulturo krajine in naseljenost podeželja? Samo tisti, ki z naravo živi, je lahko zaščitnik narave, ne pa tisti, ki rešuje tovrstne probleme iz mesta. Kmetje nas tudi opozarjajo, da je domača hrana bistveno bolj zdrava, sveža in ima večjo hranilno vrednost od uvožene. Boleče je slišati, ko nekdo pove, da mu ni mar za kmetijstvo, saj v trgovini itak vse dobi. Če pa so taki iz skupine, ki so še nedavno živeli na vasi, zdaj pa so čez noč šli »s kruha na žemlje« (in takih je dosti, saj imamo po malem vsi korenine na vasi), je bolečina še hujša. In take hudo moti, če ima kmet dober traktor in bog ne daj luksuzen avto. In moti jih, če na cesto prinese s plugom nekaj zemlje, moti jih, če imajo piknik, kmet pa dela v bližini na polju. Ja, taki so z miselnostjo ostali tam nekje v osemdesetih letih.
Decembra je bil v državnem svetu sila zanimiv posvet, ki je imel naslov Kmetijstvo je varuh okolja in narave, z znanstveno podlago. Zelo zanimiva razprava, ki bi jo moral slišati vsak Slovenec, saj so predavali zelo cenjeni znanstveniki, mislim, da jih je kar pet prišlo z Inštituta Jožef Štefan. Za vsako objavo so imeli razlago in argumente. Posvet je prenašal tudi tretji program nacionalne televizije. Številni podatki, ki se povsem ujemajo z mojimi pogledi na kmetijstvo, bi verjetno marsikoga hudo presenetili, no nekateri so tudi mene. Na primer ta, da se je izločanje toplogrednih plinov v Sloveniji zmanjšalo od leta 1986 do lani za dobrih 16 odstotkov, uporaba gnojil pa se je zmanjšala za skoraj polovico. V tem času se je tudi zelo zmanjšalo število živali (prežvekovalcev), ki so za nekatere »ekologe« pomemben vzrok za klimatske spremembe. Na presenečenje moram omeniti, da bi se izpust metana na svetu – če bi poklali vse evropsko govedo – zmanjšal le za 1,8 odstotka (preostali svet z govedom prispeva le 13,6 odstotka). Ja, tolikšen je delež evropskega goveda v primerjavi s svetovnim. V zadnjih letih je število goveda v Evropi upadlo za 35 odstotkov, v Afriki, kjer prebivalstvo najbolj raste, pa je trenutno 190 milijonov glav goveda in se število silovito dviga (za 2,5-krat). Le vprašanje časa je, kdaj bodo divje rastlinojede živali povsem zdesetkali. Ampak gre za povsem drug svet, s povsem drugo strategijo kmetovanja.
Zanimivi so tudi podatki o metanu, ki so povsem drugačni od tistih, ki nam jih ponujajo populisti. Življenjska doba metana je deset let, govedo ga proizvede le 58 odstotkov letne proizvodnje, letna količina pa naraste le za toliko, kolikor je na primer letošnja proizvodnja večja od tiste izpred desetih let, ko takrat ustvarjeni metan propade. Bodimo iskreni – teh informacij doslej nismo imeli, tako kot tudi nismo vedeli, da v resnici CO2 zemlji ne škodi, ampak je prej naravi v korist. Slišati je bilo informacijo, da je CO2 plin življenja in ne onesnaženja. Pa še ena zasluga se pripisuje kmetom. So najbolj vztrajni uničevalci invazivnih vrst rastlin in živali. To problematiko poznajo bistveno bolje kot mestni ljudje. Kmetje so tudi edino kritično mnenje o podnebnih spremembah. Vse podnebne konference so zgolj trobilo multinacionalk, z željo, da se nič ne spremeni. Naj zaradi prostorske omejenosti omenim le še nekaj podatkov: 1 ha travnika letno proizvede 5000 kg kisika, hektar gozda 15.000 in poraščena njiva 30.000 kg (za asfalt ni podatka). En hektar travnika letno absorbira 8000 kg CO2, gozd do 20.000 in ozelenela njiva do 70.000 kg.
Zdaj pa najbolj boleč podatek: v Sloveniji smo imeli leta 1971 921.000 hektarjev obdelovalnih površin. Leta 2011 jih je bilo le še 472.000. In če bomo nadaljevali s tem tempom, bomo po izračunih zadnji hektar uničili leta 2053. Žal moram zdaj končati, čeprav se nisem dotaknil vrste stvari. Biovarnost je ena od tistih, ki me mučijo. Ampak, ne bo mi ušla. Naslednjič bo na »jedilniku«, vi pa do takrat skušajte premleti zadnje podatke.