Nekateri bi rekli, sreča v nesreči, jaz pa imam slabo vest, ker sem doma, ne morem delati in pomagati reševati najbolj stresnih situacij v službi, kjer se pozna in manjka vsak par rok.
Trenutni situaciji primerno se veliko pogovorov v medijih suče ravno okrog okužb v domovih za stare. Kot sestra s 25-letnim stažem v enem od prekmurskih domov zelo dobro poznam razmere, delo in normative. Dajemo vse od sebe, čeprav našega dela na ravni države ali naše stanovske institucije niso nikoli pravilno vrednotili. Res nikoli. Danes iz komentarjev v medijih razbiram, da v domovih ni zdravstvenega kadra, da nismo usposobljeni in da je stanje zato tako, kot je. Strokovno usposobljeni kader je, ampak nas je prekleto premalo. Ko svojci, ki so res zahtevni, opazijo, da nas je premalo, ko se take situacije razkrijejo tudi v dnevnih poročilih, postaja stvar resna in srhljivo skrb vzbujajoča. Kolikokrat smo bili slišani? Uslišani?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Monoštru odprli razstavo umetniških del
Na ogled je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru.
Res je, v našem domu s številom dosegamo normativ. A če je za vas pošten normativ: ena sestra in dva negovalca ter trideset stanovalcev z demenco in v plenicah, potem pokleknem pred vami. Ne želim na veliko in široko razglabljati o našem delu in pomanjkanju kadra, niti, bog ne daj, ne krivim naših vodilnih. Niti ni moj cilj, da vam predstavim dementnega stanovalca, ki se ne zna obleči, ki ne ve, za kaj se uporablja žlica, ki ne ve, zakaj si ne sme strgati plenice, ne zna sam spiti kozarca soka, ne ve svojega imena in je osebno in duševno popolnoma razgaljen pred nami. Za take delamo in za take imamo polno srce ljubezni, odprte dlani in smeh na ustih. Toliko let že delam na oddelku za dementne, da si upam javno priznati, da res delamo v nemogočih razmerah. Da težko delamo. Tako fizično kot psihično. Da nam enostavno zmanjkuje moči, s tem tudi energije in volje, ker nas je premalo.
Žal pa nimamo čudodelnih sposobnosti, kot jih sedaj marsikdo laično pričakuje od nas. Delamo po navodilih stroke in po znanju, ki ga vedno znova nadgrajujemo. Zato se udeležujemo predavanj v okviru domačega sestrskega društva, obiskujemo seminarje in sledimo najnovejšim smernicam zdravstvene nege. Koncept dela in bivanja v domu je drugače zasnovan kot v bolnišnici. Mi verjamete, da je možnost okužbe pri nas veliko večja, ker se stanovalci družijo, sprehajajo po oddelkih, ker so pri nas, ker so naši. Ker smo mi postali njihov dom, včasih smo njihovi otroci, največkrat pa tisti, ki brišemo solze v žalosti, nastavimo roke za širok objem in sami jokamo ob izgubah. Hvala bogu, da so ostali pri nas, v domovih. Nikakor se ne strinjam se tem, da bi jih svojci vzeli domov. Kako? Zakaj trkate na njihovo vest? So mar oni strokovno usposobljeni za vse terapevtske in negovalne postopke, ki se dnevno izvajajo v domovih?
Stanovalci v domovih so bolniki, dajte razumeti! Čedalje težji bolniki, z najtežjimi diagnozami, ki terjajo zahtevne zdravstveno-negovalne postopke. Mi smo podaljšana roka bolnišnic. Stome*, kanile, infuzije, težke preveze ... Vsega smo vešči delati, čeprav je naše delo zadnjih nekaj let razvrednoteno in srednje medicinske sestre delamo z občutkom degradiranosti in manjvrednosti. Tako nam razlagajo v naši zbornici, me seveda molčimo, ker smo itak vajene vseh udarcev. Enkrat po levem, drugič spet po desnem licu. Ker smo iz najtrpežnejšega materiala. Ampak imamo srce.
Verjamem, da je v času širjenja okužb, obolelosti in številnih ukrepov v domovih za stare marsikateri zaposleni pri sebi tiho pomislil, da bi si lahko dovolil biti užaljen, razočaran …, a ni časa za taka sentimentalna tarnanja.
Mediji pa linčajo in ljudje v komentarjih pribijajo na križ. Enkrat zdravstvo, nato šolstvo, pa spet politiko ... to gre Slovencem najbolje od rok. Dajmo ljudem novih možnosti, novih priložnosti. Tudi v teh težkih časih je vredno biti človek. Človek človeku človek! Bi šlo? In lepo vas prosim, kdo si je izmislil, da bo prišla v domove pomagat vojska!? Šalite se, kajne?
*Stoma je kirurško narejena odprtina. Poznamo dihalne, hranilne in izločevalne stome.