Številka tedna je 270. Toliko mesecev bivanja v zaporu je kazen, ki jo je dobil 47-letnik iz Peskovec, ker je zagrešil umor. Je to premalo, dovolj, preveč? Ni enoznačnega odgovora. K odmevnosti zločina in kazni s(m)o svoje pristavili še mediji. Za ene je novinarstvo plemenito. Sledijo dejstvom, kamor jih ta vodijo. Resnica je namreč samo ena. Ko smo tisto septembrsko sobotno noč leta 2022 prvi poročali, kaj se je zgodilo za vrati ene od hiš na Goričkem, zaradi tega nismo razkrivali imen vpletenih, vseh krvavih okoliščin in ozadij ter povzemali govoric, ki so hipno zaokrožile po zločinu. V poročilih s sojenja smo nato s polnimi podatki predstavili le obtoženca, sodnika, tožilca, odvetnika, kriminalista in izvedenca. Čeprav bi lahko, nismo razkrili, kje je bila pokojna v službi, o čem sta s partnerjem pred zločinom govorila na posnetkih varnostnih kamer, ki so jih predvajali v sodni dvorani, koliko sta stara njuna otroka ali kdo je moški, s katerem se je pokojna domnevno zapletla v razmerje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mladinci Mure izgubili derbi za naslov prvaka v Ljudskem vrtu
Na najpomembnejši tekmi sezone 1. slovenske mladinske nogometne lige je vodilni Maribor zasluženo premagal Muro s 3 : 0 in si s tem tri kroge pred koncem praktično zagotovil naslov prvaka. Mura ostaja druga.
Drugi mediji so ubrali nasprotno smer – šli so po klikanost s pridihom veliko krvi. Opisali so sleherno podrobnost, tudi iz posnetkov pogovorov o otrocih, ki jih sodniku, ki je precej nekonvencionalno vodil sojenje, sploh ne bi bilo treba predvajati, saj z ničimer niso pripomogli k razjasnitvi okoliščin. Tudi zato je v greznico odklenjenih spletnih komentarjev že ob objavi novice o umoru padlo veliko gnojnice. Zavrtela se je spirala žaljivega besednjaka, začela se je tekma, kdo bo pri tem šel dlje. Na tem mestu komentarjev ne bomo povzemali, ker nikakor ne bomo dali anonimnim spletnim poznavalcem še več pozornosti. Ti so se še posebej izkazali po izreku sodbe. Eni bi imeli 100 let zapora. Drugi bi nekoga zažgali na grmadi. Spet tretji so pisali o tem, da je tako v redu in da si je nekdo pač to zaslužil. Tudi sam sem bil deležen več vprašanj, ali je kazen pravšnja. Po nekaj odgovorih sem ugotovil, da je bolje molčati.
K pravljični deželi. Prav v času, ko se je bližal sodni epilog najhujšega kaznivega dejanja v letu 2022 na območju Policijske uprave Murska Sobota, je ta objavila svoje poročilo o lanskem delu. Tukajšnja policijska uprava velja v očeh drugih slovenskih za tako imenovano pravljično upravo, saj redko v svoje evidence vpiše najhujše oblike kaznivih dejanj, na splošno je odklonskih dejanj v Pomurju najmanj v državi. Čeprav se je poleg omenjenega letos februarja v Murski Soboti zgodil še en umor, iz statistike, ki je javno dostopna na spletni strani slovenske policije, izhaja, da se v Pomurju še vedno lahko mirno sprehajamo ponoči v parkih, ne da bi gledali nazaj čez ramo, da lahko pozabimo zakleniti svoj avto in nam ga nihče ne bo odpeljal, ob tem prometni policisti redno iz prometa izločajo opite voznike, ki so nevarni za okolico, in še bi lahko naštevali. Je vzdevek pravljična uprava mogoče pripisati tudi rezultatom preventivnega in dobrega dela pomurskih policistov in kriminalistov in ne le manjšemu številu obravnavanih prekrškov ali kaznivih dejanj? Spet ni enoznačnega odgovora.
Oba umora sta se zgodila za zaprtimi vrati in akterji krutih kaznivih dejanj doslej niso bili obravnavani na policiji. Tako do septembrskega zločina nihče ni vedel, da bi v tej družini lahko šlo kaj tako narobe. Po zločinu pa so skoraj vsi vedeli vse. V žrtvini službi so recimo opazili, da sodelavka ni v najboljši koži, a časa za pogovor z njo očitno ni bilo. Bi si ga morali vzeti, ker je šlo celo za vzgojno-izobraževalno ustanovo? Bi jo lahko nadrejeni, če so videli, da ji v delovnem času polzijo stvari iz rok, ne le ob pijači, ampak v pisarni vprašali, kaj je narobe? Medtem je bil storilec v okolju občasno tarča posmeha, ko je naokoli razlagal o svojih težavah v družini. Takrat je bil deležen tudi zbadljivk. Najbrž ob tem nihče ni pomislil, da mu s takimi izjavami vpričo njega le trosijo sol na rane. Kdo pa mu je rane sploh zadal? Veliko si jih je očitno sam. Če vemo, da se morda kaj dogaja za zaprtimi vrati, poglejmo vsaj aktualni primer iz Maribora, ko je sosed slišal kričanje na dan zločina, o teh stvareh ne molčimo. Treba je (spre)govoriti na glas. In o tem poročati pristojnim. V Mariboru so jih obvestili šele čez dva dni.