Jure Kljajić

Od zapletenega stečajnega postopka družbe Geoenergo, ki je bil sprožen v začetku lanskega leta, do danes ni bila odpravljena ključna sistemska dilema. Kdo je odgovoren za nadzor vrtin v Petišovcih in kdo bo poskrbel za njihovo varno ter kontrolirano sanacijo. To vprašanje je odprto že več kot leto dni, v zadnjem obdobju pa je iskanje odgovora po izdaji inšpekcijske odločbe in posledični močni reakciji lendavske občine dobilo prepotreben pospešek. Vrnimo se na začetek.

Aktualno

(Vrtine na petišovskem polju) Visok račun za nepremišljene politične odločitve

Geoenergo je vstopil v stečaj kot imetnik rudarske pravice, s katero so prek zunanjega izvajalca, družbe Petrol Geo, izvajali črpanje zemeljskega plina v partnerstvu z britansko družbo Ascent Resources. S prenehanjem koncesijske pogodbe in ugasnitvijo rudarske pravice je ta aprila lani samodejno prešla na ministrstvo za naravne vire in prostor. S tem je ministrstvo postalo nosilec vseh pravic in obveznosti iz te pravice.

Jure Kljajić

Gospodarstvo

Namesto sanacije vrtin očitno obetaven posel z geotermalno energijo s Turki v glavni vlogi

V ospredju polemik denar

Težava je, da ministrstvo, v širšem kontekstu država, funkcije nosilca rudarske pravice ne želi prevzeti in se te odgovornosti že od vsega začetka otepa. To je jasno izraženo že v kronologiji dogajanja, ki jo je v prvih poročilih o stečajem postopku navajala Tanja Praprotnik, stečajna upraviteljica Geoenerga. Ministrstvo se namreč ni udeležilo niti primopredaje, kljub opozorilu, da bi nenadna opustitev del v Petišovcih lahko pomenila ekološko tveganje. Ministrstvo seveda novega prevzemnika rudarske pravice ni našlo.

Zanimanje za črpanje plina na petišovskem polju zaradi zakonskih omejitev v obliki prepovedi frackinga in s tem negospodarnosti takšne dejavnosti ne obstaja. A na drugi strani bi po prepričanju stečajne upraviteljice ministrstvo kot imetnik rudarske pravice moralo prevzeti operativni nadzor nad vrtinami in njihovim obratovanjem. Država je ob tem v stečaju prijavila terjatev v višini 2,32 milijona evrov, kolikor znaša izračunana bančna garancija za kritje stroškov končne sanacije vrtin. Terjatev je neposredno vezana na vprašanje, kdo je po izteku koncesije dejanski zavezanec za izvedbo in financiranje sanacije. Ker je Praprotnikova terjatev prerekala, o njej na soboškem okrožnem sodišču teče pravdni postopek.

Finance

Decembra podaljšali koncesijo za črpanje plina na Petišovskem polju, zdaj pristali v stečaju

Razplet bo odločilno vplival na usodo stečajne mase Geoenerga, ki realno znaša približno 1,63 milijona evrov, kar ni dovolj niti za pokritje domnevne terjatve, kaj šele za sanacijo. Ta bi po nekaterih ocenah lahko stala tudi več deset milijonov evrov, v rudarskem skladu pod okriljem Eko sklada, kamor je sanacnino v času trajanja koncesije vplačeval tudi Geoenergo, pa so imeli konec lanskega leta zbranih skupno zgolj nekaj več kot 4,5 milijona evrov za sanacije.

Gospodarstvo

Bo država vrtine zapečatila?

Jure Kljajić

Pred iztekom roka reakcija občine

Zaradi odločbe pristojnega inšpektorata, ki deluje neposredno pod ministrstvom za naravne vire in prostor, pa časa za sodna prerekanja ravno ni na pretek. Petrol Geo, ki je v vmesnem obdobju izključno zaradi varnostnih razlogov ohranil minimalno proizvodnjo in spremljanje stanja vrtin, mora do konca leta v celoti končati delo in zapustiti lokacijo. Gre za tehnično odločitev, ki je pravilna v smislu, da Petrol Geo nima nobene zakonske podlage za črpanje plina, ne upošteva pa širših posledic. Prav ta inšpektorat je namreč lani naročil izvedensko mnenje, ki jasno opozarja, da bi nenadna opustitev aktivnosti na vrtinah lahko povzročila znatno ekološko škodo. O ugotovitvah izvedenskega mnenja, ki ga je izdelal rudarski strokovnjak Željko Vukelić, smo v našem mediju poročali že pred letom dni.

Zajem zaslona/Občina Lendava

Na razmere se je sedaj odzvala tudi lokalna skupnost, ki bo zaradi potencialne ekološke in varnostne škode najbolj prizadeta. Lendavski občinski svet je tako na minuli seji sprejel več sklepov, usmerjenih na državo. Prvič, občina predlaga sklic nujnega sestanka vseh ključnih deležnikov z jasnim ciljem preprečiti prekinitev varnostnega monitoringa. Drugič predlaga, da država nemudoma imenuje novega koncesionarja, ki bo zagotovil nadaljevanje nadzora nad vrtinami, ali pa da rok za popolno prepoved izkoriščanja delujočih vrtin, določen za 31. december 2025, podaljša, dokler ne bo izbrana strokovno usposobljena družba za njihovo zaprtje in sanacijo. Tretjič, občina poziva državo, da takoj začne vse potrebne postopke za izbor strokovnega izvajalca sanacije ter vzpostavi pravni okvir, ki bo preprečil izbruhe zemeljskega plina, morebitno kontaminacijo vodnih virov, požarna tveganja in ekološke ter humanitarne posledice. Nazadnje pa predlaga tudi pripravo posebnega zakona o sanaciji in postopnem zapiranju vrtin, po vzoru interventnega zakona za zapiranje Rudnika Trbovlje - Hrastnik.

Občinski sklepi so kot takšni razumljiva in pričakovana reakcija lokalne skupnosti, v praksi edine izpostavljene posledicam neurejenega stanja. A hkrati jih je, glede na dejansko razpoložljive instrumente države, mogoče oceniti kot politično nujne, ne pa tudi realno izvedljive. Imenovanja novega koncesionarja ni moč pričakovati, tudi časovno podaljšanje roka, ki ga je v odločbi določil inšpektorat, je lahko dosegljivo zgolj s spremembo oziroma odpravo te odločbe. Kar zadeva predlog posebnega interventnega zakona po vzoru zapiranja rudnikov, je zamisel sicer smiselna, vendar časovno na meji izvedljivega. Vladi in državnemu zboru se mandat izteka, zakonodajni postopek pa je sam po sebi dolgotrajen in politično občutljiv.

Jure Kljajić

Občina tako opozarja na realne nevarnosti, a rešitve, ki jih predlaga, zahtevajo hitrost in politično voljo, ki je na državni ravni v tem trenutku ni videti. Kot nam je potrdil lendavski župan Janez Magyar, ki prav tako ne razume, kako je lahko inšpektorat izdal odločbo, ki je v nasprotju z ugotovitvami izvedenskega mnenja, ki ga je sam naročil, vse do danes niso dobili nobenega odziva pristojnih na sklepe občinskega sveta. Do objave prispevka se na ministrstvu za naravne vire in prostor in na inšpektoratu prav tako še niso odzvali.

Katja Kodba/STA

Golobovi pomanjkljivi podatki

Vpetost države v reševanje problematike je še najbolj razvidna iz odgovora premierja Roberta Goloba na poslansko vprašanje poslanca Ferenca Horvatha. Golob je namreč poslancu madžarske narodne skupnosti zatrdil, da se nad koncesionarjem na petišovskem polju, kar da je po njegovih podatkih družba Petrol Geo, izvaja ustrezen nadzor, v primeru nepravilnosti pa da naj poslanec odda prijavo okoljski inšpekciji. Se pravi tisti inšpekciji, ki je s svojo odločbo zakuhala svojevrstno časovno bitko in reakcijo občine. Postavlja se tudi vprašanje, s kakšnimi podatki razpolaga predsednik vlade. Koncesionarja po stečaju družbe Geoenergo ni, kaj šele da bi to bila družba Petrol Geo, ki se mora ravno zaradi pomanjkanje pravne podlage umakniti s plinskega polja.