Ko je bila babica še živa, je bila zvesta naročnica revije Lady in že kot otrok sem pri njej rada prebirala zgodbe o kraljevskih življenjih. Posebej me je pritegnila britanska kraljeva družina. Ko je umrla princesa Diana, se mi je zdelo, da za njo joka ves svet, in tudi jaz nisem bila nobena izjema.
Verjetno me je tudi zato serija The Crown oziroma Krona posrkala vase. Želela sem videti, kako se bo 25-letno dekle znašlo v izrazito moškem političnem svetu in našlo svoj prostor med svetovnimi veljaki. Že res, da ji modra kri zagotavlja privilegije in vsaj navidezno klanjanje, a kraljica Elizabeta je bila v svoji bogati zgodovini vladanja priča številnim zgodovinsko prelomnim dogodkom. Večina ni verjela, da bo nalogi kos. Kako zelo so se motili. Je edina še živeča svetovna voditeljica, ki je služila v drugi svetovni vojni in je še na oblasti. Preživela je vse, čeprav je prestol zasedla mlada in povsem neizkušena.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Intervju) »Stigma, vezana na duševno zdravje, se z leti manjša,« opaža specialistka psihiatrije Anja Plemenitaš Ilješ
Depresija postaja ena najpogostejših bolezni tako doma kot po svetu. Narašča tudi pojavnost poporodne depresije.
Skoraj 70 let kasneje položaj žensk v politiki in na vodstvenih položajih žal ni veliko drugačen. Imamo sicer nekaj svetovnih voditeljic, ki držijo pomembne niti v rokah, imamo tudi ženske v gospodarskem svetu. Še vedno pa mnoge ženske za enako delo in položaj niso enako dobro plačane kot moški, četudi ga bolje opravijo. Še vedno se ženski strožje gleda pod prste in manj resno jemlje njene ideje kot ideje moških kolegov. Še vedno se ženske bolj ocenjuje po tem, kako so oblečene in našminkane, kot po tem, kaj povedo. Vsaj sprva. Pri čemer je treba priznati, da je najhujši kritik, celo nasprotnik ženske, druga ženska. Noben moški ne bo nikoli tako krut, kot znajo biti ženske med sabo, ker znajo zadeti točno tja, kjer najbolj boli. Zamere, nevoščljivost, spletke so domene ženskega sveta. Moški so preveč egoistični, da bi se ukvarjali z zadevami drugih.
Angela Merkel je, ne le na evropskem, ampak kar svetovnem političnem parketu, pustila neizbrisljiv pečat. Najvplivnejša ženska na svetu odhaja, so bili naslovi člankov, ko je napovedala, da se bo po septembrskem kongresu umaknila iz politike. Z naslovom, da je najvplivnejša ženska na svetu, jo je večkrat okronala tudi ameriška revija Forbes, bila pa je tudi druga najvplivnejša oseba na svetu, takoj za nekdanjim predsednikom Združenih držav Amerike Barackom Obamo. Je prva ženska na čelu nemške vlade, kar je postala pri 51 letih, kar pomeni, da je ta položaj zasedla kot najmlajša. Ni se zapletala v škandale, svoje ljudstvo je nagovarjala zbrano, mirno, ga znala pomiriti in se tudi opravičiti. Bila pa je tudi neizprosna pogajalka, ki se je zaradi neomajnosti pri fiskalni disciplini zamerila predvsem Grkom in južni Evropi, ko je leta 2015 odprla meje za vse, pa je zamajala ves svet, a se politično obdržala. In tudi njo so, ko se je povzpela na premierski stolček, podcenjevali, držal se je je celo vzdevek »Das Mädchen« oziroma deklica. Stremela je k povezovalni in miroljubni politiki, a hkrati bila hladna in stroga. Ko so jo v enem od intervjujev vprašali, zakaj velikokrat obleče ista oblačila, je rekla, da je plačana za to, da dela, ne pa, da hodi po modnih brveh. Iz deklice je počasi postala »Die Mutti« oziroma mama, ki jo bo težko naslediti.
V slovenskem parlamentu imamo trenutno 24 poslank, a le besede redkih imajo zares težo. V 212 občinah imamo 190 županov in 22 županj. Le pet žensk do zdaj je bilo predsednic parlamentarnih strank. Imeli smo eno premierko, ki se je na stolu obdržala devet mesecev, prvo predsednico države še čakamo.
Sprašujem se, kje je razlog, da ženske niso v enakovrednem položaju z moškimi. Je to še vedno posledica mnogih stoletij patriarhalne družbe, kjer je imel moški zadnjo besedo? Ali morda družina, ki jo je s kariero velikokrat res težko usklajevati. Slednje se je zelo jasno pokazalo v koronakrizi in delu od doma. Le redko so bile namreč vloge enakomerno porazdeljene, kjer je moškemu za ekranom ali ob telefonski slušalki moledoval otrok, zelo velikokrat pa se je to zgodilo zaposleni ženski. To se je videlo tudi po spremenjenem delovnem ritmu. Ko se je bližal čas kosila, ki ga je večinoma bilo treba skuhati, je bila neodzivnost žensk neprimerno večja kot neodzivnost moških. V vseh branžah in na vseh ravneh poklicev. Kljub temu da si želimo enakopravnosti med spoloma, smo še daleč od nje, morda je nikoli ne bomo dosegli. Morda bi se morali raje osredotočiti na prednosti obeh spolov in na njih graditi pravičnejšo skupnost. Zagotovo pa bi morale ženske stopiti skupaj, ne biti ena proti drugi.