vestnik

(KOLUMNA) Življenje je tekmovanje

Ines Baler, 5. 4. 2021
Aleš Cipot
Fotografija je simbolična.
Aktualno

Dnevi neumorno bežijo, epidemija se vleče več kot eno leto, mi pa se, kolikor je to mogoče, še vedno držimo načela #ostanidoma. Včasih ni bilo druge, kot da si se ulegel na kavč in si čas krajšal s televizijskimi ali spletnimi vsebinami, ki so bile na sporedu ali smo jih gledali na zahtevo.

Poleg trivialnih resničnostnih šovov, žajfnic, informacij o covidu-19 so se našli tudi dokumentarci in serije, ki si jih lahko pogledal na mah. Ki so ponudili vpogled v zgodovino ali osvetlili zgodbe drugih, tudi znanih ljudi in zaradi katerih si za nekaj časa odmislil okoliško dogajanje.


Na nacionalni televiziji so pred nekaj sobotami predvajali biografsko športno dramo iz leta 2017 Borg in McEnroe. Da, gre za legendarna teniška igralca Björna Borga in Johna McEnroeja. Gledalci, sploh tisti mlajše generacije, ki ju nismo videli na delu z loparjem, smo skozi film dobili uvid v razvoj njune športne poti in osebnosti. Spremljali smo Wimbledon leta 1980, ko je Šved lovil peti zaporedni naslov na sveti travi, Američan pa je bil njegov izzivalec in na koncu tudi nasprotnik v finalu. Na eni strani umirjeni Borg, na drugi »problematični« McEnroe, ki je s svojim eksplozivnim značajem navijače večkrat pripeljal do izžvižganja. Toda uprizorila sta enega bolj odmevnih finalov v zgodovini tenisa, z izidom 8 : 6 pa ga je v petem nizu dobil Borg. Čeprav so nekateri izseki filma fikcijski, so v ospredju osvetljeni rivalstvo, želja po zmagi in strah pred porazom. Tudi v življenju je tako. Vsi smo kdaj zmagovalci in kdaj poraženci. Od nas pa je odvisno, koliko se iz posamezne izkušnje naučimo in ali se situacijo trudimo obrniti v pozitivno smer. Pri tem je veliko odvisno tudi od naše narave, karakterja. Od optimizma ali pesimizma. Od veščosti iskanja dobrega v slabem ali padca v zagrenjenost in potrtost.

Pritegnila me je še ena športna drama, in sicer Queen's Gambit (Damin gambit), ki je na spletni platformi Netflix v zadnjih mesecih minulega leta podirala rekorde. V sedmih delih miniserije smo gledalci spremljali Beth Harmon. Ta se je iz dekleta v sirotišnici, ki se je naskrivaj pri hišniku učila igrati šah, prelevila v genialko, ki je na koncu ukanila hladnokrvnega Sovjeta Vasilyja Borgova, velemojstra in svetovnega prvaka. Tudi ta serija, posneta po knjižni predlogi, prikazuje nasprotja ter tekmovalnost. V prvi vrsti razliko med spoloma, razliko med revščino in bogastvom, odnosom do življenja, med ZDA in Sovjetsko zvezo …

šah
pixabay
Življenje je tekmovanje.

Ljudi do določene mere naprej žene tekmovalnost, želja po napredku, dokazovanju, dobrem mnenju pri soljudeh. Moramo priznati, da nas tisto, kar se sprva zdi nedosegljivo, »muči« tako dolgo, da na koncu po tem skušamo poseči. Če že nismo tekmovalni do drugih, smo vsaj do sebe. Da si dokažemo, da zmoremo, da lahko premagamo strahove, razvijemo svojo osebnost in priložnosti. Če nam je vse položeno pred noge, se ne bomo znali boriti za tisto, kar si želimo, ampak se nam bo zdelo samoumevno, da dobimo vse, kar si zamislimo. Če pa je treba z lastnim trudom priti do zastavljenega cilja, je veselje ob uspehu toliko slajše. Sploh, če z njim zapreš usta skeptikom in poteptaš predsodke. Ne uspe vedno, saj nas bodo spremljali tudi porazi, a treba jih je znati sprejeti in iti preko njih. In naj zaključim s simboliko tako, kot se je najpomembnejši dvoboj v prej omenjeni seriji. Slej ko prej bo tudi vsakemu od nas na koncu »partije« nasprotnik predal šahovsko figuro, stisnil roko in rekel: Ta igra je tvoja.

kolumna življenje-je-tekmovanje