Poleg trivialnih resničnostnih šovov, žajfnic, informacij o covidu-19 so se našli tudi dokumentarci in serije, ki si jih lahko pogledal na mah. Ki so ponudili vpogled v zgodovino ali osvetlili zgodbe drugih, tudi znanih ljudi in zaradi katerih si za nekaj časa odmislil okoliško dogajanje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Senčna stran praznika dela) Država ne spoštuje svojih delavcev, stavka belih ovratnikov v posmeh socialni državi
V senci številnih dogodkov ob 1. maju, ki kažejo na priljubljenost praznika dela med ljudmi, se je odvijala več kot stoti dan stavka zdravnikov in zobozdravnikov ter več kot sedemdeset dni stavka operaterjev na številki za klic v sili 112. Od januarja stavkajo še zaposleni na upravnih enotah, ti s 15. majem napovedujejo zaostritev stavke s prekinitvijo dela s srede na vse delovne dni in na opravljanje samo nujnih nalog.
Na nacionalni televiziji so pred nekaj sobotami predvajali biografsko športno dramo iz leta 2017 Borg in McEnroe. Da, gre za legendarna teniška igralca Björna Borga in Johna McEnroeja. Gledalci, sploh tisti mlajše generacije, ki ju nismo videli na delu z loparjem, smo skozi film dobili uvid v razvoj njune športne poti in osebnosti. Spremljali smo Wimbledon leta 1980, ko je Šved lovil peti zaporedni naslov na sveti travi, Američan pa je bil njegov izzivalec in na koncu tudi nasprotnik v finalu. Na eni strani umirjeni Borg, na drugi »problematični« McEnroe, ki je s svojim eksplozivnim značajem navijače večkrat pripeljal do izžvižganja. Toda uprizorila sta enega bolj odmevnih finalov v zgodovini tenisa, z izidom 8 : 6 pa ga je v petem nizu dobil Borg. Čeprav so nekateri izseki filma fikcijski, so v ospredju osvetljeni rivalstvo, želja po zmagi in strah pred porazom. Tudi v življenju je tako. Vsi smo kdaj zmagovalci in kdaj poraženci. Od nas pa je odvisno, koliko se iz posamezne izkušnje naučimo in ali se situacijo trudimo obrniti v pozitivno smer. Pri tem je veliko odvisno tudi od naše narave, karakterja. Od optimizma ali pesimizma. Od veščosti iskanja dobrega v slabem ali padca v zagrenjenost in potrtost.
Pritegnila me je še ena športna drama, in sicer Queen's Gambit (Damin gambit), ki je na spletni platformi Netflix v zadnjih mesecih minulega leta podirala rekorde. V sedmih delih miniserije smo gledalci spremljali Beth Harmon. Ta se je iz dekleta v sirotišnici, ki se je naskrivaj pri hišniku učila igrati šah, prelevila v genialko, ki je na koncu ukanila hladnokrvnega Sovjeta Vasilyja Borgova, velemojstra in svetovnega prvaka. Tudi ta serija, posneta po knjižni predlogi, prikazuje nasprotja ter tekmovalnost. V prvi vrsti razliko med spoloma, razliko med revščino in bogastvom, odnosom do življenja, med ZDA in Sovjetsko zvezo …
Ljudi do določene mere naprej žene tekmovalnost, želja po napredku, dokazovanju, dobrem mnenju pri soljudeh. Moramo priznati, da nas tisto, kar se sprva zdi nedosegljivo, »muči« tako dolgo, da na koncu po tem skušamo poseči. Če že nismo tekmovalni do drugih, smo vsaj do sebe. Da si dokažemo, da zmoremo, da lahko premagamo strahove, razvijemo svojo osebnost in priložnosti. Če nam je vse položeno pred noge, se ne bomo znali boriti za tisto, kar si želimo, ampak se nam bo zdelo samoumevno, da dobimo vse, kar si zamislimo. Če pa je treba z lastnim trudom priti do zastavljenega cilja, je veselje ob uspehu toliko slajše. Sploh, če z njim zapreš usta skeptikom in poteptaš predsodke. Ne uspe vedno, saj nas bodo spremljali tudi porazi, a treba jih je znati sprejeti in iti preko njih. In naj zaključim s simboliko tako, kot se je najpomembnejši dvoboj v prej omenjeni seriji. Slej ko prej bo tudi vsakemu od nas na koncu »partije« nasprotnik predal šahovsko figuro, stisnil roko in rekel: Ta igra je tvoja.