Kmetje kot poklicna skupina postajajo vse bolj »ogrožena vrsta«. Na eni strani se po naravni poti krči število kmečkega prebivalstva. Eden od glavnih razlogov je psihološke narave. Ne samo v socializmu, ampak na splošno v evropskem prostoru je bil odnos do kmeta omalovažujoč in poniževalen. Drugi razlog je ekonomski. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so male kmetije še normalno shajale. Resda so si pri preživetju pomagale s prelivanjem dela plač iz zaposlitve v vzdrževanje in tudi razvoj kmetije. V sodobnem kapitalizmu tega ni več. Logika kapitala in stalna podcenjenost kmetovega dela ga silita v povečevanje ekonomije obsega.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Ne kaže prezreti, da kmetje ali družine, ki vztrajajo na kmetijah, obdelujejo pretežni del kmetijskih zemljišč znotraj posameznih katastrskih občin ali posameznih naselij. Velik del teh zemljišč so tudi pokupili, saj so jih s postopnim opuščanjem kmetovanja na malih kmetijah »urbanizirani« prebivalci naselij začeli prodajati. Z nakupi ali najemi so si zagotovili možnosti za kmetovanje in ustvarjanje dohodka za preživetje družin. Ne kaže spregledati, da družinske kmetije še vedno nimajo možnosti zakupa najkakovostnejših državnih kmetijskih zemljišč. Po drugi strani družinske kmetije zaradi vztrajanja pri raznovrstni kmetijski pridelavi – predvsem živinoreji – zagotavljajo prehransko varnost države na taki ravni, kot jo pač imamo.
In zdaj preidimo na konkretno raven moravskotopliške občine. Ta se deklarira kot turistična na račun termalnih vrtin in zgrajenih turističnih zmogljivosti. Po drugi strani pa so ravno v tej občini kmetje v vse večji zagati, ko se odločajo za posodobitev ali širitev svoje proizvodnje v živinoreji. Vsak, ki se je odločil za naložbo, je naletel na blokado civilnih pobud, ki ne izbirajo sredstev pri ustavljanju razvojnih načrtov posameznih kmetij. Tokrat je na udaru Küčanova kmetija iz Tešanovec. Postopki za pridobitev dokumentacije za gradnjo novega hleva se vlečejo že več kot štiri leta. Küčanova kmetija pri svojih načrtih nima nobenih ekstremnih ambicij. Zgraditi želi le nov hlev za krave molznice. Četudi načrtuje povečanje števila krav molznic, je to število še daleč pod številom glav goveje živine, ki so jih Tešanovci premogli v nedavni preteklosti.
V kraju s 127 hišnimi številkami je bilo takrat od 650 do 800 glav goveje živine, verjetno pa še več. Tešanovci so bili ena od močnejših kmetijskih vasi v Prekmurju. Takrat to ni bil noben problem, zdaj pa je problem 100 glav, če ob molznicah upoštevamo še teleta. Prikazujejo ga kot nekoga, ki bi ogrožal zdravje prebivalcev in predvsem turistično podobo kraja. Pri tem se ne zavedajo, da turizem niso samo bazeni in apartmaji, ampak najprej urejena in obdelana krajina. Ne nazadnje je ravno lokalno pridelana hrana eden od ključnih dejavnikov uspešnega turizma. V drugih okoljih slovenske krajine se tega zavedajo, v Prekmurju žal ne.
Nekoliko drugačno držo in razumevanje problema razvoja kmetijstva bi morala zavzeti tudi lokalna skupnost. Jasno in odločno bi morala zaščititi družinske kmetije, katerih eksistenca je odvisna od kmetijske dejavnosti. Na eni strani gre za kmetije ali posestva s svojo večrodovno zgodovino. In tudi zdaj so na kmetiji trije rodovi. Če je lokalna skupnost oziroma občina prepričana, da je goveji hlev sredi urejenega malovaškega okolja moteč, potem je ona dolžna zagotoviti kmetu ustrezno zemljišče zunaj naselja. Za primer naj navedem Dob pri Domžalah. V času intenzivne pozidave kraja in priseljevanja novih prebivalcev je takratna Občina Domžale financirala selitev ene od kmetij na obrobje naselja. Ena od kmetij pa še vedno opravlja svojo dejavnost tik ob glavni cesti. Z zaščito družinskih kmetij si lokalna skupnost posredno zagotavlja tudi možnosti za nadaljnji razvoj turizma. Tega ne razvijajo apartmaji ali takšni ali drugačni turizmi, ki jih razvoj pravega turizma kaj dosti ne zanima, zato tudi zanje ni problem, če namesto z domačo šunko postrežejo z avstrijsko.