Pred tridesetimi leti sta Alojz in Melita Kovač s Petanjec na približno šest hektarjev veliki kmetiji začela pridelovati vrtnine oziroma čebulo, korenček in krompir, sčasoma sta začela sejati in saditi še peteršilj, zelje, por in gomoljno zeleno. Temu sta namenila približno polovico obdelovalnih površin, tako ostaja še danes, v preostalem delu pa zaradi potreb kolobarjenja pridelujejo koruzo, pšenico in buče.
Zakonca Kovač sta bila, ko sta se odločila za pridelavo vrtnin, še oba redno zaposlena, Alojz je dvajset let delal v tekstilni tovarni Mura, Melita je bila zaposlena v Kemi v Puconcih. »Sedmi čut mi je že takrat dal vedeti, da se bo zgodba z Muro prej ali slej končala, zato sva se podala v te vode. Ker se je pokazala priložnost, sva se iz pridelave vrtnin podala še v pridelavo sadik zelenjave. Ker je bilo povpraševanje po sadikah vse večje, smo ponudbi vsako leto dodajali novo sorto in tako imamo danes res bogat izbor,« pravi Alojz.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Pridelava sadik na kmetiji Kovačevih na Petanjcih se je iz nosilne dejavnosti na kmetiji preusmerila v družbo z omejeno odgovornostjo, predvsem zaradi spreminjanja navad na trgu. Vse več vrtičkarjev, ki na domačih vrtovih in gredah pridelujejo vrtnine in zelenjavo, namreč kupuje sadike kar na njihovi domačiji, njihovi največji kupci pa so veleprodajne trgovine, zadruge in vrtni centri, kamor sadike Kovačevi dostavljajo sami. »Veseli nas, da domov prihajajo stalne stranke, vsako leto je tudi veliko novih. S ponosom povem, da so naše sadike res kakovostne in v primerjavi s tistimi v trgovinah tudi cenejše.«
Le profesionalna semena
Kot sta povedala Alojz in Melita, pridelava vrtnin in sadik ni enostavna. Delo se namreč nikoli ne konča. »Včasih je bilo tako, da se je ena sezona končala septembra, sedaj traja še novembra, ko ljudje povprašujejo predvsem po sadikah solate. Kar je seveda dobro za nas, da je sezona dolga, je pa res, da dela nikoli ne zmanjka,« pove Melita.
Oktobra in novembra steče nabava semen, Kovačevim jih dobavljajo slovenski distributerji različnih semenarskih hiš. Že vrsto delajo samo s profesionalnimi semeni, kar pomeni, da sejejo samo sorte, ki so primerne tudi za intenzivno pridelavo. Te se namreč dobro obnesejo, so odpornejše, pridelek pa je bolj kakovosten. »Sodelujemo z več semenarskimi hišami, samo z eno žal ne moremo, ker nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Vsaka semenarna tudi ne ponuja vsega, kar mi zahtevamo.«
Decembra nato steče setev semen, opravljajo jo strojno, saj tako prihranijo čas. »Imamo posebno sejalnico, ki polni embalažo in seje semena. Kmalu bomo morali razmisliti o zamenjavi tega stroja. Preostalo delo oziroma presajanje sadik pa poteka ročno,« opiše Alojz in doda, da najprej sejejo čebulnice, saj te dolgo kalijo, pa peteršilj in solato, konec januarja se začne še setev plodovk in kapusnic. Največje povpraševanje je po sadikah različnih vrst solate, v tem obdobju tudi po plodovkah oziroma papriki in paradižniku. Prve sadike gredo v prodajo že sredi februarja.
Pridelujejo jih v štirih plastenjakih, kjer imajo urejen računalniško voden zalivalni sistem, redno skrbijo tudi za obnovo rastlinjakov. »To so že drugi rastlinjaki, ki smo jih v teh letih postavili, seveda pa moramo vsakih pet let na njih zamenjati plastično folijo. Ne moremo si privoščiti, da bi ostali brez sadik v času, ko te potrebujejo največ toplote,« pojasni Alojz.
V koraku s časom
Cilj Kovačevih, ki so ga dosegli že pred leti, je bil, da bi za vsakega prebivalca Slovenije na sezono posadili dve sadiki, torej približno dva milijona. To jim je, kot že rečeno, uspelo, če bi imeli prostorske možnosti, bi imeli na vsakega prebivalca Slovenije že po štiri sadike.
»Žal smo prostorsko omejeni in rastlinjakov ne moremo več širiti. Lani smo enega podaljšali, kolikor se je dalo, več od tega žal ne gre,« razloži Melita. Njuna sinova Žan in Niko pred leti v tej dejavnosti nista videla interesa in nista razmišljala o tem, da bi od staršev prevzela začeto delo. »Sedaj se je to nekoliko spremenilo, sin Niko nama že nekaj let redno pomaga in pozna vse procese dela. Res pa je, da bi morali za širitev dejavnosti to zastaviti drugače in poiskati tudi novo lokacijo, kjer bi se lahko razširili. Z možem sva že toliko stara, da se tega ne bova lotila, če pa se bo sin podal v te vode, mu bova seveda stala ob strani.«
Medtem ko o širitvi trenutno ne razmišljajo, vse svoje napore vlagajo v to, da ostajajo njihove sadike res kakovostne. »To nam priznavajo tudi inšpektorji. Vsako leto imamo kar nekaj nadzorov, pripomb k našemu delu ter sadikam in razmeram, v katerih jih vzgajamo, pa ni. Naše vodilo torej ni količina sadik, ampak njihova kakovost, kar seveda pomeni tudi zadovoljnega kupca,« je rekel Alojz. Dodal je še: »Nenehno se posodabljamo in sledimo razvoju, tudi kar se tiče učenja in nabiranja izkušenj. Vsako leto preizkušamo tudi sorte in tistih, ki se ne obnesejo, strankam niti ne prodajamo. Sadikam smo prilagodili gnojenje, ki poteka po gnojilnem načrtu na podlagi analize vode.«
Kovačevi so letos posodobili tudi izdajo dobavnic in računov, to sedaj poteka elektronsko, prenovili so še spletno stran. »To je bil precejšen finančni zalogaj, vendar vedno vlagamo le toliko, kolikor smo zmožni. Doslej se nismo zadolževali in smo vse, kar smo zaslužili, ponovno vložili v dejavnost. To želimo početi še naprej, hkrati pa ostati v koraku s časom in še naprej zagotavljati tako kakovostne sadike kot doslej,« sta nam še povedala Alojz in Melita Kovač.
