Za značko "petanjci" je 28 zadetkov
Promet je urejen s semaforji.
V Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih so predsedniki domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja podpisali aneks o sprejetju Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija kot polnopravnega in enakovrednega člana. Udeležence srečanja je skozi vrt popeljal predsednik uprave ustanove Marjan Šiftar, po prihodu praporščakov, ki jim je poveljeval praporščak ZVVS PO Pomurje Matjaž Perša na prizorišče, so zbrane nagovorili župan Občine Tišina Franc Horvat, Šiftar, predsednik Prekmurskega društva generala Maistra Murska Sobota in predsedujoči KoDVOP Marjan Farič, predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije Janez Podržaj ter predsednica Zveze društev generala Maistra Lučka Lazarev Šerbec. Program je vodila učenka OŠ Tišina, nastopila je pevska skupina Prekmurci iz Tišine. Šiftar in Lazarev Šerbecova sta v vrtu zasadila še Maistrovo lipo Greenspire. Spomnimo, podpis sporazuma o ustanovitvi regijske koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja je bil podpisan 25. aprila 2019 na slovesnosti v Ljutomeru. Podpisnice so se zavezale, da bodo delovale v javnem interesu na področju obrambe, ohranjanju vrednot boja za lastno državo in narodovo samoohranitev, razvijanje domoljubja in rodoljubnih tradicij, si prizadevale za ohranitev miru in sožitja med narodi. Fotografije Dani Mauko.
V Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih so v sredo odprli razstavo akademskega slikarja Aleksandra Vukana, ki živi in ustvarja v Moravskih Toplicah. Umetnostni zgodovinar Franc Obal je spregovoril o Vukanovemu delu in odprl razstavo. Obal je poudaril, da se Vukan odlikuje kot slikar, ki se že od začetka svoje kariere posveča figurativnemu slikarstvu. To posebno področje mu omogoča, da skozi figuro in predmetnost izrazi dogodke in občutke današnjega časa, ki so vplivali na človeštvo. Vukanova dela izražajo izgubljanje in zapiranje v lastne notranje svetove, pričajo pa tudi o ujetosti v čas in občutkih osamljenosti. Več o Vukanovih delih pa v prihodnji številki Vestnika. Utrinke z otvoritve razstave je v objektiv ujel Aleš Cipot.
Najprej pridelovali le vrtnine. Prodaja se začne sredi februarja . Vlagajo le toliko, kolikor so zmožni.
Vrtnica velja za kraljico med cvetlicami. Obstajajo številne vrste in sorte, barve cvetov imajo različne pomene. Z njihovo vzgojo se že več desetletij ukvarjajo v petanjskem podjetju Flores, kjer so nam ob obisku predstavili svoje delo, zakonitosti sajenja vrtnic in naredili skomine po tem, da si gremo poleti ogledat bujno cvetoče rastline.
15. oktobra je minilo polnih sedem desetletij, odkar sta si v tišinski farni cerkvi Marijinega rojstva večno ljubezen ter zvestobo obljubila Jožefa Žemljič in Mirko Gumilar, oba iz Petanjec.
Zbrana so tudi v zborniku
Spoznali so že številne kraje v Pomurju.
V začetku tedna so se pričeli že 27. Dnevi poezije in vina, največji mednarodni pesniški festival, ki ga od leta 2010 gosti Ptuj, več kot skupno 50 dogodkov pa se bo odvilo na različnih lokacijah po Sloveniji, v Potrni in v Varaždinu. Tudi letos je prvi dogodek festivala gostil Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih, uradno pa se bo ta pričel v četrtek na Ptuju. Kot spremljevalni dogodek je najprej potekalo odprtje razstave likovnih del udeležencev lanskoletne mednarodne likovne kolonije Vino-art, ki že od leta 2004 poteka v Dobrovniku. Na ogled so dela Igorja Banfija, Nikolaja Beera, Zdravka Dolinška, Bogdana Čobala, Matjaža Duha, Endreja Gönterja, Rada Jeriča, Ferenca Kiralyja, Darka Slavca, Željka Mucka, Viktorja Šesta in Klavdija Tutte. Sledil je osrednji dogodek, pesniško branje udeležencev češko-slovenske prevajalske delavnice. Med prisotnimi pesniki so bili Barbara Korun, Primož Čučnik, Barbara Jurša Potocco in Čeh Ondrej Lipar, na dogodku sta manjkala še Petr Hruška in Marie Iljašenko. Dogodek, ki ga je moderirala Diana Pungeršič, tudi mentorica omenjene prevajalske delavnice, je z glasbo popestrila zasedba Falajček. Kot veleva ime dogodka, je po pesniškem branju sledilo še druženje ob vinu. Več o dogodku v Vestniku. Foto Maja Hajdinjak
Tišinski župan Franc Horvat s prstom kaže na svoje predhodnike in tudi prebivalce, ki niso soglašali s komasacijo – Medobčinski inšpektor Janez Bogdan pravi, da se je težko opredeliti, kdo ima prav