Noel Čontala je osemletnik s Pertoče, ki je že v vrtcu pokazal zanimanje za igranje kraljevske igre – šaha. »Takrat sem prosil svojega dedka s Pertoče, da mi pokaže, kako se premikajo figure in kakšna so pravila igre, šahirati pa sem začel tudi z babico in dedkom iz Kuzme,« pripoveduje Noel, ki se je te igre lotil resneje, ko je začel obiskovati podružnično osnovno šolo na Pertoči. Tam je njegovo zanimanje za šah opazila tudi njegova učiteljica Suzana Ficko Matko, ki je v goste na tako imenovani šahovski popoldan povabila domačega mladega šahista Nejca Hanca, da je učencem pokazal nekaj potez in trikov te igre.
Šah prevladal nad nogometom in karatejem
»Noel se je nekaj časa iskal. Najprej je igral nogomet, potem karate in ob tem še šah. Po tem šahovskem popoldnevu na šoli pa je šah prevladal in odločil se je, da se usmeri v ta šport,« je ob našem obisku pri Noelu povedala njegova mama Katja. Tako je njegov oče Damir v poletnih počitnicah po koncu 1. razreda poklical Nejca Hanca in ga prosil, ali bi kdaj igral z Noelom. Ta je pristal in od takrat je Noel član Šahovskega društva (ŠD) Pomgrad, Hanc pa je postal njegov trener, s katerim trenirata dvakrat do trikrat na teden. Poleg tega veliko trenira tudi sam, skupaj šestkrat na teden, en dan pa je namenjen odmoru.
Noel najraje igra standardni šah, v katerem je tudi najuspešnejši. »Pri šahu je pomembno, da igraš napadalno, da ko te nasprotnik napada, iščeš napadalno rešitev, paziš tudi na čas, ob tem pa je treba imeti še malo sreče,« nam je pojasnil. Sploh prvo tekmovanje, ki se ga je udeležil, je bilo lansko leto septembra v avstrijskem Gamlitzu, oktobra pa se je udeležil prvenstva za kadete pri nas. Tekmuje torej šele nekaj mesecev, februarja pa je v Ankaranu na posamičnem državnem prvenstvu postal prvak v svoji kategoriji v standardnem šahu in še podprvak v pospešenem šahu. Kot nam je zaupal, je pred državnim prvenstvom več treniral, prisotne je bilo tudi nekaj nervoze.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(ŽETEV) Izguba na hektar višja od tristo evrov, a nižja kot lani
Trend nizkih odkupnih cen bo povzročil dodatno krčenje površin, posejanih s krušno pšenico.
V Ankaranu sta ga spremljala starša. »Nisva si mislila, da bi lahko bil tako uspešen, čeprav je njegov trener na to namigoval,« je povedala njegova mama, Noel pa je dodal, da so razplet tekmovanja nestrpno čakali tudi njegovi najbližji doma. Ko se je uvrstil v finale, je njegov stric Jaka menda vsakih pet minut poizvedoval, kako mu gre, enako je počela tudi njegova učiteljica Suzana. »Ko sem postal prvak, sem bil zelo vesel. Poklical sem sorodnike, ki so mi čestitali, nato pa počakal na podelitev,« se spominja Noel, ki so mu sorodniki ob prihodu domov pripravili tudi sprejem. Poleg njih so prišli tudi njegovi sokrajani s Pertoče in gasilci, pa njegova učiteljica, župan in podžupan Občine Rogašovci. Posebej se je razveselil torte v obliki šahovnice, ki jo je zanj spekla teta Melani, njegov uspeh pa so proslavili tudi v šoli, kjer so mu sošolci čestitali.
Želi postati šahovski velemojster
Noel Čontala pa ne počiva na tej lovoriki in šah pridno trenira naprej, prav tako je za in pred njim še nekaj tekmovanj. 17. maja se je sklenila štajerska kadetska liga, kjer je zasedel končno 2. mesto v pospešenem šahu. Med 24. in 26. majem se je udeležil kadetske lige v Radencih, od 30. maja do 2. junija se mudi na mladinskem turnirju v Zagrebu. Julija se bo udeležil mednarodnega mladinskega turnirju v Fürstenfeldu in nato avgusta še mladinskega prvenstva Evropske unije v Cmurku. V poletnih mesecih pa se bo tudi intenzivno pripravljal tudi na svetovno prvenstvo v standardnem šahu v Montesilvanu v Italiji, ki bo potekalo od 14. do 27. novembra.
S tem namenom dodatno enkrat tedensko šahira še s Štefanom Ciganom, članom ŠD Pomgrad, ki ima naziv mednarodnega šahovskega mojstra. Na svetovnem prvenstvu se bo moral preizkusiti v vseh treh šahih, hitropoteznega doslej še ni igral. »Moja želja je, da bi nekoč postal šahovski velemojster,« je jasen Noel Čontala, ki ima tudi vzornika. To sta najmlajši slovenski velemojster šaha Jan Šubelj in najboljša slovenska šahistka Laura Unuk, s katerima se je tudi fotografiral in dobil njun podpis.
»Noela krasi neverjetna zbranost, še sama ne vem, od kod to jemlje. Zmožen je sedeti tudi tri, štiri ure z odraslimi ljudmi in zbrano igrati. Res uživa v tem,« pravi njegova mama Katja. Noelov najstarejši nasprotnik v šahu, ki ga ni uspel premagati, je štel 66 let. »To je bilo na državnem prvenstvu v Ljubljani. Od nervoze je hodil na vsakih 15 minut kadit, na koncu pa sva remizirala,« se namuzne Noel, ko pripoveduje zgodbo. Zbranost mu pomaga tudi pri šolskih obveznostih, dober je v logiki, ob igranju šaha pa prebira tudi veliko literature o tej igri. Ob obisku nam je pokazal dve, za osemletnika zelo obsežni knjigi, ki ju prebira, ena od njih je knjiga najboljše ženske šahistke na svetu Judit Polgar.
Nikoli se ga ne naveliča
V tem kratkem obdobju, odkar tekmuje v šahu, je osvojil že kar nekaj odličij. Ta so skrbno shranjena v vitrini v dnevni sobi, tam sta razstavljena tudi dva šaha. Enega, tistega iz lego kock, mu je podarila učiteljica Suzana ob naslovu državnega prvaka. V vitrini pa je tudi občinsko priznanje Občine Rogašovci, ki ga je prejel aprila.
Pa se šaha kdaj naveliča? »Nikoli,« nam zatrdi Noel in pove, da ga z njim radi igrajo vsi njegovi bližnji. Pri starih starših v Kuzmi so lani imeli tudi božični in novoletni turnir v igranju šaha, kdo je bil zmagovalec, verjetno ni treba posebej omeniti. Ima tudi starejšega prijatelja Jožeta, s katerim prav tako rada šahira. »Pri nas se pač vse vrti okoli šaha,« sklene mama Katja.
