Kumer je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnil, da varčevanje z energijo po oceni Evropske komisije predstavlja prvega med ukrepi proti energetski draginji. Vlada je na petkovi seji zato sprejela ukrepe in priporočila za učinkovito rabo energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja. Med drugim se nanašajo na temperaturo hlajenja in ogrevanja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Kot je povedal, na ministrstvu ob trenutnih zunanjih temperaturah prostore v skladu z vladnim sklepom hladijo do največ 25 stopinj Celzija. Po ministrovih ocenah "se da", pri čemer pa denimo opuščajo nošenje kravat, če slednje niso nujno potrebne. "Začenjamo pri sebi in s tem dajemo zgled ostalim," je poudaril Kumer. Ob poletnem hlajenju bo omejeno tudi ogrevanje prostorov pozimi, ukrepi pa naj bi tudi zagotovili pravočasno pripravo na ogrevalno sezono, tudi s pregledom in prilagoditvijo sistemov ogrevanja.
Vlada je tudi določila, da se med 18. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob sobotah, nedeljah in praznikih prostorov ne hladi na temperaturo, nižjo od 28 stopinj Celzija. V času ogrevalne sezone pa naj se prostori v organih državne uprave praviloma ne ogrevajo na višjo temperaturo zraka od 20 stopinj Celzija.
Javni sektor zavzema od pet do 10 odstotkov končne rabe energije. Ocene strokovnjakov po Kumrovih navedbah kažejo, da lahko z zastavljenimi ukrepi sektor prihrani do 10 odstotkov energije, kar lahko na letni ravni ob trenutnih cenah energentov pomeni nekaj desetmilijonske prihranke.
Vlada je v petek ministrstvom naložila, da z ukrepi seznanijo javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode iz svoje pristojnosti in tudi njim priporočijo njegovo uporabo. Takšno ravnanje pa predlaga tudi drugim državnim organom in lokalnim skupnostim.
Varčevanje z energijo je eden od sklopov ukrepov za naslovitev energetske draginje. Drugi je zanesljivost oskrbe, s čimer se vlada ukvarja vzporedno. V tej luči je Kumer danes povedal, da so za Slovenijo trenutno dobave zemeljskega plina nemotene. "Zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom je na enaki ravni kot lani, dobava poteka po vnaprej sklenjenih pogodbah, v kratkem obdobju ne pričakujemo težav," je dejal.
Agencija za energijo je danes sprožila prvo fazo načrta za izredne razmere pri oskrbi s plinom. "Gre za zgodnje opozarjanje oz. ozaveščanje," je pojasnil Kumer in dodal, da so to storile že vse sosednje države, v celotni EU je takih držav okoli 10. "Gre za to, da se pripravimo na ogrevalno sezono, da se tisti, ki lahko - od industrijskih objektov do poslovnih odjemalcev - pravočasno pripravijo na določene alternative," je dejal.
Tretji sklop ukrepov pa so ukrepi za blaženje rasti cen energije. Redni sestanki delovne skupine se nadaljujejo, enega so imeli tudi danes. "Pričakujemo, da bo vlada ta teden sprejela ukrepe za električno energijo," je pojasnil Kumer. Nato bodo, morda že teden pozneje, sledili ukrepi za zemeljski plin in nato za druge pomembne vire ogrevanja. "Še pred koncem julija bi tako naslovili vse glavne vire ogrevanja, nakar imamo cel avgust in deloma september, da se pripravimo na sezono ogrevanja," je pojasnil minister.
Glede samih ukrepov pri električni energiji je Kumer povedal le, da bodo ti "zelo ciljani, zelo jasni in precizni". Omenil je regulacijo maloprodajnih cen, pri čemer pa ostaja odprto, katere odjemne skupine bodo ukrepi zajeli in kako nizko bo segla regulacija. "To bo stvar izračunov in simulacij, ki potekajo do četrtka," je pojasnil.