Ladislav Lipič, upokojeni general Slovenske vojske (SV), je pet let – med letoma 2001 in 2006 – načeloval generalštabu SV. Dve leti po koncu vojaške kariere je služboval kot veleposlanik Republike Slovenije v Budimpešti. Od leta 2009 pa do konca mandata predsednika države Danila Türka je bil njegov svetovalec za obrambo. Danes je predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Podpirate zakon o investicijah v SV?
»Čeprav je mnogim zelo všečno poslušati o dilemi med maslom in topovi, še posebej v tem kriznem koronskem obdobju, menim, da je tak zakon za SV prava rešitev. Omogoča namreč, da se obveznosti za nakup opreme prevzamejo za daljše časovno obdobje, česar vsakokratni zakon o izvrševanju proračuna ne omogoča. Upoštevati je treba, da so lahko realni roki dobav večje opreme in bojnih sistemov, kot so helikopterji, bojna vozila, rakete zračne obrambe in podobno, do šest let. Če upoštevamo še zahtevno obdobje uvajanja nabavljene opreme v operativno uporabo, bi to obdobje gotovo lahko trajalo do osem let.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Muri kazen disciplinskega sodnika
Disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije Boštjan Jegič je po 13. krogu Prve lige Telemach po medsebojni tekmi v Murski Soboti (1:1) zaradi nešportnega in neprimernega vedenja navijačev izrekel nekoliko višji denarni kazni nogometnima kluboma Maribor in Mura.
Kakšno je vaše mnenje o referendumu?
»Referendum o tako pomembnem vprašanju, kot je vprašanje nacionalne obrambe, je nepotreben in ga ne podpiram. Ne vemo še natančno, kakšno bo referendumsko vprašanje, gotovo pa bo vezano na nabavo opreme in oborožitev SV. Torej je ugotovitev preprosta. Če ne bo zagotovljenih finančnih sredstev za nabavo opreme in orožja, SV ne bo mogla izpolnjevati svojega temeljnega poslanstva, to je obramba države. Zato posplošene izjave, ki so namenjene samo za lastno interesno skupino ali celo za vzbujanje pozornosti v splošni javnosti, ob tako pomembnem vprašanju, kot je nacionalna obramba, niso primerne. Želim pa si, da ne bi v razpravah, ki bodo sledile, ne glede na to, ali referendum bo ali ga ne bo, pozabili na odgovornost tistih, ki so takšno stanje v SV v obdobju 2009–2015 z neodgovornimi odločitvami povzročili.«
Največ denarja, več kot 400 milijonov evrov, bo namenjenega za oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine oziroma za nakup oklepnikov 8 × 8.
»V razpravah nisem mogel jasno ugotoviti, na kakšne oklepnike podporniki in nasprotniki mislijo. Gotovo pa brez osemkolesnikov tega 'paketa oborožitve' ne bo. Težko je v tem trenutku kar koli napovedovati, saj ne poznamo načrtovane opreme in oborožitve teh bojnih sistemov. Upamo samo, da to ne bodo neopremljeni avtomobili, kot se je govorilo v primeru najbolj znanih osemkolesnikov.«
Prva vlada Janeza Janše je za 278 milijonov evrov naročila 135 oklepnikov patria, vendar je bila pogodba zaradi hudih očitkov o korupciji in sodb v Sloveniji na koncu razveljavljena. Slovenija je takrat nabavila le 30 oklepnikov.
»Iz dosedanjih izjav najbolj odgovornih v obrambnem sistemu je razbrati, da bodo načrtovana sredstva uporabljena racionalno in transparentno, upoštevajoč temeljno poslanstvo SV, to je njena pripravljenost za nacionalno obrambo in nato za delovanje v zavezništvu. Torej so glavne prioritete postavljene, sam pa jih vidim v tem trenutku kot priložnost, da odgovorni razmislijo o povečanju zmogljivosti vojaške sanitete, nekaterih rodovnih zmogljivosti, kot so inženirska sredstva, sredstva za RKBO in zračno obrambo, za zveze in informatiko ter zmogljivosti za kibernetsko obrambo. Verjamem pa, da ob vsem naštetem ne bodo pozabili na ljudi, ki so osnova vsake vojske.«
V Zalaegerszegu madžarska vlada in nemško podjetje Rheinmetall gradita tovarno oklepnih pehotnih vozil lynx. Proizvodnja oklepnikov naj bi po načrtih stekla leta 2023. V javnosti so že zaokrožile informacije, da nam vzhodni sosedje ponujajo gosenična oklepna vozila.
»Ponudbe Madžarov ne jemljem resno, kajti država, ki nima nobene tradicije in ne znanja za postavitev takšne zmogljivosti, tega ne more realizirati v kratkem časovnem obdobju, pa čeprav gre le za sestavljanje vozil. Spomnite se tovarne oklepnikov v Gorenju, čeprav je takrat Slovenija imela zavidljive zmogljivosti in predvsem znanje za kaj takšnega, iz tiste ideje ni bilo nič.«