Nič ne kaže, da bi pri razreševanju situacije okoli Javnega podjetja Prlekija prišlo do kakšnega bistvenega napredka. Ravno nasprotno. Glede na besede radenskega župana Romana Leljaka, ki je na to temo ponovno sklical tiskovno konferenco, ta hip ni ne duha ne sluha o kakšnih skupnih aktivnostih osmerice družbenic, ki so podjetje ustanovile, z namenom upravljanja z vodovodnim sistemom C. To je bil namreč pogoj za pridobitev okoli 50 milijonov evrov za izgradnjo vodovodnega sistema, ki je danes praktično razpadel. Do dolgo napovedanega izstopa radenske občine sicer ni prišlo, so pa vmes sklep o izstopu sprejele občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej. Nazadnje so se na svetu ustanoviteljic odločili, da se izdela pravno mnenje za elaborat, ki je predvidel 80-odstotno podražitev cene vode. Kot pravi Leljak, gre za "norost in totalno blamažo", saj naj bi JP Prlekija sama naročila pravno mnenje za elaborat, ki je bil že pred tem potrjen v občinskih svetih. V vseh, razen v radenskem, kjer mu, kot vemo Leljak ostro nasprotuje, pri čemer se opira tudi na pravno mnenje, ki so ga pridobili v radenski občini in je do elaborata zavzelo izrazito negativno stališče, saj da ne stoji na pravih temeljih in ne izkazuje realnega stanja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Gornjeradgonski učenci prepričali s svojim znanjem prve pomoči
Pomurski osnovnošolci so se pomerili v znanju prve pomoči.
"Za to ceno vode edini nisem dvignil roke, če bi, bi danes vsi plačevali 1,23 evra po kubičnem metru vode. Naj me tožijo, kolikor hočejo, tega ne bom storil," je zatrdil radenski župan, ki je v začetku meseca zaradi JP Prlekija moral na sodišče.
Boj med Ljutomerom in Gornjo Radgono
Pričela se je namreč pravda zaradi domnevnega več kot 2,3 milijonskega dolga radenske občine do javnega podjetja, ki ga v radenski občini ostro zavračajo. Naslednja obravnava naj bi bila na sporedu v mesecu maju. Kot je poudaril Leljak, tudi, če bi ta znesek nakazali javnemu podjetju, težave še zdaleč ne bi bile rešene. Tudi o tem je na široko govoril župan na tiskovni konferenci, pri čemer je navajal transakcije, razvidne na portalu Erar, ki kažejo velikanske razlike v dinamiki in višini nakazil javnemu podjetju s strani radenske občine in radgonskega komunalnega podjetja. "Celotna zgodba se vodi iz Ljutomera, manjše občine se s tem niti ne ukvarjajo. Gre pravzaprav za spor med dvema velikima - med ljutomersko občino in radgonsko Koro. Ljutomer hoče več denarja, Kora pa si želi le mir, da ji še naprej ostaja toliko denarja. Radenska občina kot tretja največja v sistemu jima je v napoto," je pojasnil svoje videnje zapletov.
Priprave na dan D
Občine iz ljutomerske upravne enote so sicer pospešile aktivnosti glede izstopa in prehoda k novemu izvajalcu oskrbe s pitno vodo, saj so v teku sprejema novega odloka o oskrbi s pitno vodo, ki bo dal podlago za izbor koncesionarja za opravljanje te javne službe. Leljak špekulira, da bo to zasebno Komunalno podjetje Ormož. "Vsi me imajo za desničarja, ampak vsa čast Levici, da je poskrbela za vpis vode v ustavo. Mislim, da bi se zasebni sektor moral popolnoma umakniti s tega področja," pravi Leljak, ki ocenjuje, da bo to enostranska odločitev, brez upoštevanja posledic, s katero pa načeloma v radenski občini niti nimajo težav. Bo pač vodovodni sistem razdeljen na dva dela, je zatrdil. "Tako ali tako smo se zlagali, in državi, in Evropi, za teh 50 milijonov evrov, ki so šli v izgradnjo enotnega vodovodnega sistema. Te povezave ni. V normalni državi bi nekdo za to odgovarjal," je bil oster. V nadaljevanju je dejal, da upa, da bodo s kolegi iz gornjeradgonske, apaške in občine Sveti Jurij ob Ščavnici pravočasno reagirali in se na to pripravili. "Ne preostane nam drugo, kot da se pripravimo na dan D. Ko se bo to zgodilo, prevzamemo naše vodohrame in ljudem zagotovimo vodo," je napovedal radenski župan in pri tem navedel dve rešitvi. Po eni bi občine Radenci, Apače in Gornja Radgona "prevzele" dva vodna vira in si tako zagotovile vodooskrbo, po drugi pa bi se za zagotavljanje vode v Radencih samostojno dogovorili s podjetjem Radenska. Slednja si sicer ne lasti vodnega vira, saj so ti, kar je pred tem tudi sam župan hvalil kot dobro potezo, ki je bila vpisana v ustavo, v upravljanju države, podjetje pa ima za črpanje vode zgolj koncesijo in to strogo namensko ter za specifične količine. V obeh variantah rešitev v vsakem primeru izostane občina Sveti Jurij ob Ščavnici.
Kar se tiče usode JP Prlekija, je dejal, da bo treba podjetje najprej sanirati in razčistiti, kako naprej, tudi po izstopu štirih družbenic, saj bo treba razdeliti premoženje. "Občina Radenci nima težav s tem, da JP Prlekija ostane, ob pogoju, da se menja celotno vodstvo, vzpostavi nadzorni svet in podjetje deluje na novih temeljih. Lahko ostanejo tudi radenski režijski obrat, Kora ... tudi Apače lahko ustanovijo svoj režijski obrat za upravljanje sekundarnega omrežja. Ob tem pa imamo eno krovno podjetje, ki bo na primariju skrbelo za dobavo vode," je še povedal radenski župan na tiskovni konferenci, ki je potekala v sejni sobi radenske občine.