Minuli ponedeljek smo bili priča odmevnemu nastopu bivše notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega vršilca dolžnosti direktorja policije Boštjana Lindava, ki sta na več ur trajajoči seji poskrbela za precej obremenilnega materiala na račun vlade in predvsem premierja Roberta Goloba. Kot je poudarila Bobnarjeva, ki je danes svetovalka predsednici republike Nataši Pirc Musar, je Golob od nje, ko je bila še ministrica, zahteval nedopustna in nesprejemljiva ravnanja, vmešaval se je v kadrovanje v policiji in ohranitev njenega položaja pogojeval z odpovedjo Martinu Jazbecu. Že ob prvih pogovorih v zvezi z njeno kandidaturo za ministrski položaj naj bi ji sicer Golob dejal, da ima tudi veliko kritikov, ki so se bali, da njen favorit za šefa policije Lindav ne bo opravil svoje naloge pri "čiščenju policije janšistov".
Preberite še
Odpri v novem zavihkuZrim razočaran, Horvat kritičen zaradi odhoda notranje ministrice
Vlado Roberta Goloba je tudi uradno zapustila notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je razburkala javnost z očitki o političnih pritiskih na policijo.
Bobnarjeva je precej nazorno in podrobno opisala vse domnevne politične pritiske, ki jih je bila deležna v času ministrovanja, ravno tako je spregovorila o sporni vlogi nekdanjega specialca Miloša Milovića, neformalnem varnostniku in svetovalcu predsednika vlade, ki naj bi izvajal "kadrovsko korupcijo". Med zanimivejšimi razkritji je tudi prikrita grožnja, ki je je bila deležna s strani zdajšnjega notranjega ministra Boštjana Poklukarja, in inforamcija, da naj bi se ministri Gibanja Svobode, ki so bili v nevarnosti razrešitve, pri čemer je poudarila vlogo Vesne Vuković, generalne sekretarke stranke, dobivali v pisarni bivše ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik. Na sestankih so bili po njenih besedah prisotni bivši zdravstveni minister Danijel Bešić Loredan, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in zamejski minister Matej Arčon. Bobnarjeva je dejala, da ji je na enem od tovrstnih srečanj Andrej Ribič, vpliv član Gibanja Svoboda, ki danes sedi v upravi Darsa, izročil pismo, ki naj bi vsebovalo podano soglasje Damirju Črnčecu, državnemu sekretarju na ministrstvu za obrambo, za njeno rušenje s položaja.
Brez razlik med Janševimi in Golobovimi
Pred parlamentarno preiskovalno komisijo se je precej razgovoril, na več mestih precej čustveno, tudi Lindav, ki je tako kot Bobnarjeva, nanizal vrsto pogovorov in dejanj, ki jih je sam prepoznal kot politične pritiske. Med drugim je izpostavil tudi direktorja nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muzeniča in njegovo sestankovanje s premierjem, ter grožnje njemu kot vršilcu dolžnosti direktorja policije z medijskimi objavami na televiziji POP TV, če se ne bodo izpolnile njegove kadrovske želje. Še največ zanimanja pa je požel odgovor članu preiskovalne komisije, poslancu Damijanu Zrimu, ki je Lindava povprašal, kakšne so razlike med političnimi pritiski na delo policije v času vlade Janeza Janše in v času vlade Roberta Goloba. Lindav je namreč imel izkušnjo tako z bivšo vlado, ki ga je razrešila z mesta direktorja Uprave kriminalistične policije, kakor z aktualna vlado, ki pa ga ni potrdila na mesto generalnega direktorja policije za polni mandat. In kakšne razlike med vladama je zaznal Lindav? "Nobenih. S tem, da so eni to naredili po vojaško, drugi pa naredijo to tako, da veliko in lepo govorijo, a delajo pa isto," je bil neposreden Lindav, ki je v nadaljevanju dejal še, da sam sebe ne dojema kot žrtev, a da pa je bil naiven, ko je, kot je dejal, tako kot več kot 30 odstotkov volilnega telesa verjel, da bo ta vlada nekaj spremenila v odnosu do policije.
Lindav je sicer izrazil pričakovanje, da bo komisija zaslišala tudi večkrat omenjenega spornega Milovića. Del včerajšnje seje se je tako pri Bobnarjevi kot Lindavu tudi zaprl za javnost, saj je bilo govora o domnevnih političnih pritiskih na konkretne kazenske ali predkazenske postopke.Namen parlamentarne preiskave, ki jo vodi poslanec Gibanja Svoboda Miha Lamut, je ugotoviti, ali so se člani bivše Janševe in sedanje Golobove vlade politično vmešavali v konkretne predkazenske in druge postopke in pri tem nedopustno vplivali na delo slovenske policije.