Lisica, ki sodi med prostoživeče živali, je v Sloveniji razširjena vse od Prekmurja do morske obale. Gre za nočno žival, ki pa jo lahko zlasti jeseni in pozimi vidimo tudi podnevi, biva v brlogu, ki si ga sama izkoplje, ali pa zasede opuščeno jazbino. Lisica je zelo prilagodljiva vrsta, poseljuje namreč gozdove, obdelovalne površine in suburbano okolje, najbolj pa ji ustreza preplet gozdov in odprtega terena. Zaradi njene prilagodljivosti jo je možno v zadnjem obdobju vse pogosteje opaziti tudi sredi pomurskih naselij. »Seznanjeni smo, da se v različnih krajih opaža prisotnost lisic, dejstvo je, da pogosto zaidejo v vasi in celo mesta,« sta na naše poizvedovanje o vse večji pojavnosti lisic v Pomurju odgovorila Arpad Köveš, predsednik Zveze lovskih družin (ZLD) Prekmurje, in Branko Vajndorfer, vodja Lovišča s posebnim namenom (LPN) Kompas Peskovci.
Lisica je pogosta in sorazmerno zelo množična vrsta divjadi v širšem severovzhodnem delu Slovenije, kamor poleg pomurskega uvrščamo tudi druga lovska upravljavska območja, to sta še ptujsko-ormoško in slovenskogoriško upravljavsko območje. »Na podlagi lovskih evidenc ocenjujemo, da se je številčnost lisice med letoma 2010 in 2020 povečevala,« pravita Köveš in Vajndorfer.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pri prekmurskem drugoligašu še dve okrepitvi
V nadaljevanju sezone bosta Beltincem pomagala vezist in napadalec.
Iščejo hrano
Najverjetnejši vzrok, da se lisice vse pogosteje zatekajo v naselja in celo na dvorišča, torej v bližino človeških bivališč, je po mnenju sogovornikov iskanje hrane. »Lisica je oportunist in zelo prilagodljiva vrsta. Nagonsko iščejo hrano v svojem življenjskem okolju, zato se pogostokrat znajdejo v vaseh. Ljudje iz vasi nas pogostokrat pokličejo, da je lisica odnesla nekaj kur, in nas sprašujejo, kaj narediti. Treba je vedeti, da je lov dovoljen le na lovnih površinah, torej nikakor ne v vaseh in naseljih. Edina preventiva, da se domače živali, predvsem perjad, zaščiti, je ograja, dobrodošel je tudi pes na dvorišču.« Lisice so tako kot šakali, ki se prav tako vse pogosteje pojavljajo pri nas, sicer plašne živali, zato se običajno izogibajo stiku z ljudmi in jih praktično nikoli ne napadejo. »Če to storijo, je to običajno posledica bolezni.«
Ob tem ko lisice zaidejo v naselja, je mogoče slišati tudi njihovo značilno oglašanje, ki je zelo raznoliko, vse od cviljenja do lajanja. Pri tem gre za komunikacijo, ki je povezana z njihovim življenjskim ciklom in obnašanjem. Predvsem v obdobju parjenja, to je januarja in februarja, z oglašanjem opozarjajo druge lisice na svojo prisotnost, lahko pa gre le za komunikacijo z mladiči.
Od julija do marca
Lovna doba za lisico je med 1. julijem in 15. marcem. Po podatkih o odvzemu divjadi, ki se zbirajo pri upravljavcih lovišč in so znani po koncu vsakega leta, je bilo v zadnjem dvoletnem obdobju, torej v letih 2023 in 2024, v loviščih na območju Pomurja letno povprečno odvzetih 1816 lisic in 23 šakalov, za leto 2025 podatki še niso znani. »Sodeč po gibanju odvzema lisic v pomurskih loviščih po letu 2020 in v zadnjih letih je populacija v ponovnem naraščanju.«
V pomurski prostor se je z vzhoda, to je iz obmejnih lovišč Madžarske, kjer je bil že prisoten, razširil tudi šakal. Danes je po besedah sogovornikov pri nas pogostejši v loviščih ob meji z Madžarsko, to je v Dobrovniku, Lendavi in Petišovcih, v primerjavi z lisico pa je njegovo število nekajkrat manjše. Lovna doba za šakala je enaka kot za lisico.
Odvzete živali se, kot sta povedala Köveš in Vajndorfer, zakopljejo ali dajo med kadavre, ki jih upravljavci lovišč zbirajo za odvoz, tega opravlja veterinarska higienska služba.