Številne lovske družine iz celotne Slovenije ostajajo brez svojega premoženja. V zadnjem času jih namreč Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (sklad) množično poziva k prenosu lastništva zemljišč, s katerimi so doslej gospodarile. Sklad na podlagi zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ) in zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS) v imenu in za račun Republike Slovenije pripravlja in sklepa pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov. Predmet teh pogodb, ki jih v zadnjih desetih letih sklad intenzivno sklepa z lovskimi družinami, so kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi, ki so bili 11. marca 1993, ko je začel veljati ZSKZ, družbena lastnina v uporabi lovskih družin. »Te nepremičnine so v skladu s 14. členom ZSKZ postale last Republike Slovenije oziroma občine, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določata že omenjeni 14. člen in 16. a člen ZSKZ. Pomembno je poudariti, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije izdalo odločbo, v kateri je v 50. točki obrazložitve utemeljilo, da je lovska družina upravljala in uporabljala za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, na njih pa ni imela lastninske pravice,« so na naše poizvedovanje o nastali situaciji odgovorili iz sklada. Kot so še dodali, je ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča ne glede na to, s katerimi sredstvi oziroma iz kakšnih virov so bila kupljena, oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena. ZSKZ na podlagi 14. člena sicer ne omogoča vpisa lastninske pravice države na nekdanji družbeni lastnini, temveč določa, da je podlaga za prenos te lastnine podpisana pogodba o prenosu.
Daje in jemlje
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Postopki vpisovanja Republike Slovenije v zemljiško knjigo potekajo že trideset let, vendar sklad podatkov o posameznih imetnikih pravice uporabe ni nikoli zbiral ločeno, zato ni natančno znano, koliko je takšnih lovskih družin v Sloveniji, katerih zemljišča se bodo prenesla v državno last. Prav tako sklad ne razpolaga s podatki o tem, koliko je teh hektarjev oziroma površin v Pomurju in Sloveniji skupno. »Vsa kmetijska zemljišča in gozdovi bivše družbene lastnine, ki jih nista podržavila že zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in zakon o zadrugah, so na podlagi ZSKZ leta 1993 po zakonu postali last države in prešli v upravljanje sklada, zato nimamo podatka o tem, na kakšnih površinah so bile 11. marca pred tridesetimi leti imetnice pravic lovske družine,« so pojasnili v skladu.
Nastala situacija je seveda močno razburila lovce in lovske družine, saj so zemljišča, ki so jih uporabljali za pridelavo krme za živali ali za gradnjo objektov, kupovali z lastnim denarjem. Zemljo so lovske družine kupovale večinoma od posameznikov, pri tem pa so poravnale vse dajatve. »Potem je prišel ta 14. člen ZSKZ, na podlagi katerega nam država krade zemljo, ki smo jo lovske družine legalno kupile in za njo plačale vse dajatve,« se huduje Ludvik Rituper, starešina Lovske družine (LD) Prosenjakovci in predsednik Zveze lovskih družin Prekmurje.
Tudi v pomurskem prostoru je namreč kar nekaj lovskih družin, ki so v preteklosti kupovale zemljišča za potrebe izvajanja koncesijskih pogodb, po katerih morajo skrbeti za divjad, trajnostno gospodariti z divjadjo, ohranjati biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost. »To je torej ena stran, po drugi strani pa nam država zdaj jemlje naša zemljišča. Sedaj se je res izkazalo, da so v najboljšem položaju tiste lovske družine, ki nikoli niso nič kupovale, saj se jim ne more nič odvzeti. Druge, ki smo se odpovedale denarju, da smo ta zemljišča kupile, pa smo zdaj nastradale,« opozarja na dvojna merila.
Lahko brezplačno zakupijo
Prosenjakovska lovska družina, v kateri je Rituper starešina, je lastninsko pravico na dveh zemljiščih, ki so predmet prenosa na sklad, pridobila na pravno posloven način po kupoprodajni pogodbi z 31. decembra 1984 in po dveh kupnih pogodbah s 24. marca 1982. Pogodbe o prenosu niso podpisali, so se pa v izogib sitnostim na sodišču in dodatnim stroškom nekateri za to odločili. Med takšnimi je tudi Lovska družina Križevci. Kot je povedal predsednik Karel Pojbič, gre pri teh prenosih praktično za izsiljevanje, zato jim drugega kot podpis pogodbe ni preostal. »Ne vem natančno, kdaj smo to podpisali, je pa bilo že lani. Kaj naj bi drugega, če pa nam skoraj grozijo s sodiščem. Nihče sedaj ne ve, kaj in kako bo naprej.«
Če do sporazumnega podpisa pogodbe v postavljenem roku 30 dni ne pride, sklad prek državnega odvetništva vloži tožbo za podpis pogodbe. V tem primeru pravnomočna sodba sodišča nadomesti podpisano pogodbo in je podlaga za vpis lastninske pravice v korist Republike Slovenije v zemljiško knjigo, so pojasnili v skladu. Dodali so, da gre v primeru vložitve tožbe za zakonsko obvezo, ki so jo dolžni izvajati. »Sklad je seznanjen s tem, da lovske družine niso zadovoljne s tem, kako je zakonodajalec uredil vprašanje lastninjenja kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lasti, ki so jih imele v uporabi, vendar kot javni zavod in nosilec zakonskega pooblastila pri izvedbi postopkov lastninjenja nima nikakršne diskrecijske pravice, temveč je dolžan ravnati skladno z zakonom.«
Po podpisu pogodbe imajo lovske družine od lani možnost kmetijska zemljišča oziroma gozdove, na katerih so imele pravico uporabe, preden so prešla v last države, pridobiti v brezplačen zakup oziroma najem. Navedena zakonska določba ne spreminja lastniških razmerij, je pa pravna podlaga, da lahko lovske družine za namen trajnostnega gospodarjenja z naravo, ohranjanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti neodplačno uporabijo zemljišča v lasti države. »Najemnine nam za naša zemljišča za zdaj ne zaračunavajo oziroma jih imamo sedaj brezplačno v najemu. Kar seveda prav tako ni prav, saj smo zemljišča v preteklosti kupili, zdaj pa jih moramo nekomu dati,« je ob tem še rekel Karel Pojbič.
Izločili člen
Lovska zveza Slovenije (LZS) je nastalo situacijo večkrat skušala reševati v pogovorih s preteklimi vladami in tudi sedanjo, vendar do kakšnega konkretnega dogovora doslej ni prišlo. LZS je med drugim na kmetijsko ministrstvo v imenu lovskih družin vložila zahtevek za ureditev lastninjenja kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so postali last države po 14. členu zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Lovske družine so si veliko obetale tudi od napovedane dopolnitve zakona o divjadi in lovstvu, ki je vseboval predlog o neodplačnem prenosu lastninske pravice v korist lovskih družin in LZS, vendar so ta člen tik pred obravnavo izločili.